06.01.2009

Pout po dolaj, pa bregaj

Takoj po Novem letu smo se v sveľem jutranjem soncu, 3. januarja 2009, odpravili v Budince, na najsevernejąo točko Slovenije in obiskali naąe severne sosede – Porabske Slovence v Andovcih -, ki so ob tej priliki pripravili ľive jasli, razstavo fotografij iz Porabja in ogled cimprane hiąe, ki jo oskrbuje Porabsko kulturno in turistično druątvo Andovci.

Pohod se je začel v Budincih pri stari ąoli, od koder se je okrog 350 pohodnikov odpravilo na 12 kilometrov dolgo pot, najprej do mejnih kamnov med Slovenijo in Madľarsko, mimo najsevernejąe točke Slovenije pri kamnu A 115 in naprej do mesta, kjer je stala stara budinska karavla. Po krająem kulinarično-glasbenem predahu v gozdu, smo pot nadaljevali do Andovec/Orfalu, kjer so nas toplo sprejeli sosedje pri Malem Triglavu.
 
Tako na eni kot na drugi strani je bilo kljub nekaj stopinjam pod ničlo, zelo veselo, prijetno pohodniąko vzduąje. Na poti so se srečali stari in mladi znanci, sklenila nova prijateljstva in obujali smo spomine na nedavno pestro ľivljenje ob meji, ki je zaznamovala prejąnjo stoletje. Z nami so bili prijatelji iz parka Raab, parka Neľidersko jezero, iz Hrvaąke in vseh koncev Slovenije. Veseli smo bili Staąe Lepej, ki jo poznamo s pohoda iz Goričkega v Piran, ki je ponesla sloves Goričkega vse do slovenskega morja tako kot pesmica Vlada Kreslina. Z nami je bil tudi generalni konzul Slovenije na Madľarskem in ľupan občine Grad ter ątevilni drugi znani in manj znani Pomurci in Pomurke.
 
Prijetno utrujeni od poti in vseh dobrot smo se pohodniki polni vtisov vrnili v budinsko staro ąolo, kjer so nas pričakali marljivi domačini in nam pripravili topel obrok ob veseli glasbi pod ąotorom. Pogreli smo se, pohvalili odlično organizacijo in si kmalu zaľeleli ponovnega snidenja.

Besedilo: Silva Nemeą, 6. januar 2009
Foto: Gregor Domanjko