dr. István Szentirmai, Narodni park Őrség

Dnevni metulji na Goričkem
Barbara Zakšek

Na Goričkem smo opazili 99 vrst dnevnih metuljev in hkrati natančno zabeleľili stanje njihove razširjenost. Med njimi so bile tudi npr. pomladni rjavček (Erebia medusa), mali repkar (Satyrium acaciae) in hribska rjavka (Aricia artaxerxes) ter še nekatere vrste, ki smo jih na Goričkem opazili prvič. Hribska rjavka je še posebej zanimiva, saj najbliľje populacije v Sloveniji najdemo kar 80 km zahodno.

Pestrost metuljev je večja na vzhodnem delu oz. še posebno na severovzhodnem delu Goričkega, kjer smo popisali kar 84 vrst. V tem delu se namreč najbolj tradicionalno kmetuje, zato so na pobočjih še ohranjeni ekstenzivni suhi travniki, v dolinah pa vlaľni travniki, ki so bistveni za preľivetje mnogih vrst metuljev.

Prvič v Sloveniji smo tudi preučevali katere vrste mravelj so gostiteljice gosenic dveh ranljivih vrst metuljev – strašničinega in temnega mravljiščarja (Phengaris teleius in P. nausithous). V ta namen smo natančno pregledali 141 mravljišč vozlastih mravelj (Myrmica). Gosenice smo našli samo v mravljiščih treh vrst mravelj, največ v gnezdih vsem znanih rdečk (M. rubra).

http://issuu.com/stankadessnik/docs/metuljibz_goricko_predavanje_net_ma

V okviru projekta so nas zanimali predvsem različni tipi travnikov, zaradi katerih je bilo območje Krajinskega parka Goričko razglašeno za varovano območje Natura 2000. Zato smo na vzhodni polovici parka, v letih 2010–2012 kartirali negozdne habitatne tipe, pri čimer smo popisali 257 km² hektarjev oz. pribliľno 60 % površine celotnega parka. Slabo polovico kartiranega območja pokrivajo gozdovi, pribliľno četrtina pa njive. Pribliľno le 2 % pa je najbolj ogroľenih habitatnih tipov.

Ugotovili smo, da so najbolj ogroľeni travniki z nizko količino hranil v tleh, v kmetijski rabi se jim pravi tudi revni ali pusti travniki, ki pa so spomladi zaradi razmeroma velikega števila vrst in njihovega sočasnega cvetenja zelo pisani, med drugim tudi zaradi nekaterih domorodnih vrst orhidej ali kukavičevk. To so srednjeevropska suha travišča na kisli peščeni podlagi in vlaľni travniki s trstikasto stoľko.

Njihov obstoj je pogojen s tradicionalno kmetijsko rabo, pri kateri se nekatere travnike kosi, gnoji pa ne. Mnogo teh travnikov je bilo opuščenih in prepuščenih zaraščanju preko grmovnih faz v gozd. V drugi skrajnosti pa se je povečala stopnja rabe, saj se je z gnojenjem in pogosto košnjo ekstenzivne travnike spremenilo v intenzivne, ali se jih je celo preoralo v njive. Pogosto smo opazili da se je travnike zaradi preprečevanja zaraščanja mulčilo. Pri tem zmlete rastline, ki ostanejo na travniku, delujejo kot gnojilo, hkrati pa ostanki rastlin s senčenjem onemogočijo uspevanje nekaterim manj konkurenčnim in redkejšim vrstam. Tako smo dostikrat zabeleľili da so se na takih travnikih začele pojavljati bolj agresivne, tudi tujerodne vrste, kot sta orjaška in kanadska zlata rozga. Na Goričkem smo opazili tudi, da sta se ti invazivni tujerodni vrsti pojavljata skoraj na vseh površinah, ki niso redno vzdrľevane: nekdanje njive, travniki, močvirja. V veliki nevarnosti, da jih prerastejo, so tudi zelo redka in na zunanje vplive občutljiva nizka barja. Redna, vsakoletna košnja je edini ukrep, s katerim bi lahko na dolgi rok pojavljanje podobnih tujerodnih vrst rastlin omejilo.

http://issuu.com/stankadessnik/docs/goricko2012_zakljucnaht_prava-brank

Drugi dan, 21. september 2012 - STROKOVNI IZLET
Stanka Dešnik

Po konferenci, ki je bila 20. septembra 2012 v Hotelu Lipa v Monoštru, je drugi dan sledil strokovni izlet z ogledom doseľkov projekta. Zbrali smo se udeleľenci iz obeh deľel in iz različnih disciplin. Na izletu smo se druľili strokovnjaki s področja biologije, varstva narave, krajinske arhitekture ter kmetijstva z lastniki in kmetovalci v zavarovanem območju Nature 2000 na Goričkem, v Őrségu/Porabju in ob Muri.

Obiskali smo sirarno Gorički Raj v Ratkovcih, ki smo jo opremili s sredstvi pridobljenimi v projektu. Ob obisku smo ugotovili, da se nadaljuje obnova objekta s sredstvi iz drugega projekta in da bomo v Krajinskem parku Goričko kmalu pridobili zaključeno kulinarično jedro.

Pot smo nadaljevali v Malo Polano, ki je v območju Nature 2000 Mura. Obiskali smo Podeľelsko razvojno jedro Pomelaj, kjer so nas članice prepričale v trajno povezanost med kmetovanjem in domačo obrtjo. Članice so ličkale pravkar obrano koruzo - trdinko, ki ima dolge liste nalašč primerne za pletenje cekarjev in drugih ličnih izdelkov iz ličja. Zrnje koruze so nam predstavile v okusnih zlevankah premaznih s kislo smetano.

Pred zaključkom smo se vrnili nazaj v Narodni park Őrség, kjer nam je v mejni vasici Kercaszomor ali Krčica in Somorci, István Szentirmai, predstavil novo pridobljene pojasnjevalne table na temo biologije in ľivljenjskega ciklusa dnevnih metuljev, njihovega varstva in ogroľenosti.

Izlet smo zaključili v Otovcih, na turistični kmetiji Smodiš, kjer so nam postregli z doma pridelano in pripravljeno hrano ter nam pokazali novo pridobljene prostore za goste in razloľili svoj način gospodarjenja.

Zaključna konferenca in zaključni izlet sta morda res zaključila projekt "Krajina v harmoniji", vendar delo s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ostaja še naprej osrednja naloga za katero si moramo prizadevati vsi, saj bomo le na ta način dosegli tudi gospodarsko blaginjo v zdravem in izjemnem prostoru.

Foto: Stanka Dešnik

Stanka Desnik, Javni zavod Krajinski park Goričko	Sáfián Szabolcs	Barbara Zakąek
Branka Trcak, Center za kartografijo favne in flore	Silva Nemeą	Branko Bakan
Dr. Podmaniczky László	Goran Ohman, Prleska razvojna agencija	Udeleľenci zaključne konference
zbiranje udeleľencev drugega dne	udeleľenci izleta iz Slovenijie	posluąajo vse o NP Őrség
Gregor, Miklos in Istvan, tesni sodelavci v projektu	predstavitev NP Őrség pred odhodom na strokovni izlet	v projektu Krajina v harmoniji smo vzpostavili prvo sirarno na Gorčkem
raznovrstnost sirov	razlaga pred sirarno Gorički raj	s sirarno gospodari Tinka Ceruga Lazarovski
Pomelaj v Mali Polani	v Mali Polani nas je sprejela Dragica Horvat	Bernarda nam je ponudila zlevanke
zlevanke iz koruznega zrna stare sorte - trdinke	članice Pomelaja ličkajo koruzo	kaj vse piąe na tabli v Kercaszomorju
sestavljanka na tabli	mozaična koąnja travnikov v upravljanju Narodnega parka Őrség	skupina na izletu
	István Sztenirmai razlaga idejo o tabli	razlaga vsebine na tabli

• Stanka Deąnik, Gregor Domanjko; Doseľki v projektu [ pdf,1.781 Kb ]
• Barbara Zakąek: Rezultati kartiranja dnevnih metuljev [ pdf,1.783 Kb ]
• Branka Trčak: Stanje negozdnih habitatnih tipov na vzhodnem delu Goričkega [ pdf,2.214 Kb ]