Pet mladičev v Domanjševcih (foto: G. Domanjko)

16.07.2018

Bela štorklja velja za simbol Prekmurja, saj je v preteklosti ta vrsta v daleč največjih gostotah gnezdila prav v pokrajini ob reki Muri. Na območju KP Goričko je v letu 2018 uspešno gnezdilo 6 parov, ki so skupaj uspešno vzredili kar 23 mladičev. To je po letu 2004, ko je iz 10 gnezd uspešno poletelo 27 mladičev, največ mladičev (slika 1). Letošnje leto je posebno tudi zaradi visokega števila mladičev v posameznem gnezdu, saj so v Hodošu in Korovcih 3 mladiči, v Nuskovi, Svetem Juriju in Prosenjakovcih po 4 mladiči in v Domanjševcih kar 5 mladičev (slika 2). Poleg gnezd, kjer so pari uspešno gnezdili, so se štorklje vsaj občasno pojavljale še na 5 gnezdih, neaktivne so ostala 4 lokacije. Od leta 2009 je JZ KPG skupaj z ZRSVN poskrbel za namestitev gnezdilnih podstavkov na 11 gnezdih na območju KP Goričko.

Gnezditveni uspeh belih štorkelj odvisen od več dejavnikov

Gnezditveni uspeh med leti sicer varira in je odvisen od več dejavnikov kot so razpoložljivost hrane, vremenske razmere in boji z drugimi štorkljami. Tako so s študijami ugotovili, da na območjih, kjer hrane ni na pretek, padavine v maju negativno vplivajo na preživetje mladičev, ki takrat še nimajo razvite sposobnosti nadzorovanja telesne temperature (Denac 2006). V primeru pomanjkanja hrane tudi ni redkost, da štorklje iz gnezda vržejo kakšnega mladiča in s tem povečajo možnost preživetja drugih mladičev. Zato je vračanje preživelega mladiča v gnezdo pogosto neuspešno, saj ga starši skoraj vedno ponovno vržejo iz gnezda. Neredko na gnezdih pride tudi do bojev z drugimi štorkljami, ki hočejo gnezdečemu paru prevzeti gnezdo in ti boji se lahko končajo tudi s poginom štorkelj, še pogosteje pa z zlomom jajc ali izmetavanjem mladičev.

Štorklje se širijo v druge dele Sloveniji

Število belih štorkelj je v zadnjih dvajsetih letih sicer na celotnem območju Prekmurja upadlo. Med glavnimi vzroki za zmanjševanje števila gnezdečih parov je predvsem izginjanje glavnih prehranjevalnih mest – mokrotnih travnikov. Za razliko od splošnega prepričanja, da se štorklje najraje prehranjujejo z žabami, se te najpogosteje prehranjujejo z veliki žuželkami (npr. kobilicami) in malimi sesalci. Štorklje zato pogosto spremljajo orače na njivah, saj med oranjem zlahka ulovijo miši in voluharice. Velike kobilice najpogosteje najdejo predvsem na mokrotnih ali negnojenih travnikih, zato je za njihovo varstvo ključno ohranjanje negnojenih in 2x letno košenih travnikov. Izginjanje travnikov na račun povečevanja njivskih površin je zato eden od glavnih razlogov zmanjševanja števila štorkelj in njihovega širjenja na zahodni del države. Danes že gnezdijo na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, kjer so travniki še pogosti. K upadu števila štorkelj sta sicer pripomogli tudi uporaba insekticidov in pogin zaradi trkov z neizoliranimi električnimi vodi.

Besedilo: M.Podletnik

Gnezditveni uspeh med 1999-2018

Odrasla štorklja z mladiči (foto: G. Domanjko)

Štorklje hrano iščejo na travnikih