07.04.2018

TERENSKO DELO OB MLAKI

V soboto, 7. aprila 2018, smo na OŠ Grad izvedli EKOdan. Učenci 7. razreda smo se z učiteljico Natašo odpravili k mlaki z namenom, da bi ujeli kakšno žival, ki živi ob mlaki in v njej.
S seboj smo imeli pripomočke, s katerimi smo lovili živali: mrežice, lupe, kadičke … Primerno smo se oblekli in obuli.
Z mrežicami smo živali lovili in jih previdno prestavili v kad z vodo. Najdene živali smo opazovali. Našli smo planinskega pupka, žabo, žabji mrest, pajke, vodnega drsalca, ščipalca in še nekatere druge živali.
Živali smo opazovali z lupami. Neverjetna se nam je zdela zgradba njihovih členjenih nog in drugih delov telesa. Učenci smo bili zelo zadovoljni ter veseli, da smo našli veliko živali. Po končanem opazovanju smo živali spustili nazaj v vodo, pripomočke pa v šoli oprali.
Na spletu smo poiskali podatke o različnih živalih in rastlinah, jih uredili v obliki plakatov, da bi jih ob prireditvi ob obletnici mlake, 19. aprila 2018, razstavili na ograji ob mlaki.
Obrežje mlake je poraščeno s številnimi rastlinami, kot so koprive, trava, navadna krvenka, regrat, šaši, loček, med drevesi prevladujeta vrba in jelša. V vodi rastejo potopljene rastline, ki so prilagojene na vodo in zunaj ne morejo uspevati. Zelo zanimiva je najmanjša cvetoča rastlina, ki je velika samo nekaj milimetrov in ima samo tri lističe. To je vodna leča. Med potopljenimi rastlinami, ki so v vodi, prevladuje vodna smrečica in vodna kuga, najdemo pa še razne alge, katere lahko določimo le, če jih pogledamo pod mikroskopom. Vsi poznamo rogoz in navadni trst, ki izraščata iz vode.
V mlaki smo našli različne žuželke na vodi, kot so vodni drsalec, hrbtoplovke in vodnega ščipalca. Z mrežico smo podrsali po plitvini, tudi podvodnimi rastlinami in muljem ter vsebino previdno stresli v kad, počakali, da se je blato usedlo na dno ter opazovali živali.
Vodni ščipalec ima na sprednjih okončinah ščipalke oz. klešče, s katerimi lovi hrano. Občasno pomoli palčko na zadku nad vodno gladino. To je v bistvu dihalna cevka, po kateri pride vanj zrak. Vodni drsalec mirno drsa po vodi, kot bi bil na ledu. Zelo zanimiva je hrbtoplovka, ker stalno plava na hrbtu. Te živali se prehranjujejo z manjšimi žuželkami in ličinkami, one pa so hrana večjim živalim. V mlaki so tako mnoge prehranjevalne verige povezane v prehranjevalni splet.
Med dvoživke spadajo žabe, krastače, pupki in močeradi. V Sloveniji so vse dvoživke ogrožene. Da bi jih vsaj nekoliko zaščitili, postavljajo naravovarstveniki zaščitne mreže ob cestah v spomladanskem času, ko žabe množično prečkajo ceste, saj odhajajo odlagat jajčeca v vodo. Po oploditvi, ki je zunanja, spet zapustijo vodo in krastače se preselijo na kopno. Dvoživke so v naravi zelo koristne, saj pojedo ogromne količine žuželk, njihovih ličink, deževnikov, in tako vzdržujejo naravno ravnovesje.
Učenci 7. razreda OŠ Grad, smo bili zelo zadovoljni s svojim opravljenim delo in bili veseli, da smo lahko svoje znanje posredovali še drugim.

Besedilo: Učenki OŠ Grad Sabrina Sever in Mihaela Inašič