23.04.2013

Čeprav nas bodo rege, urhi in zelene ľabe, s svojim regljanjem in kvakanjem razveseljevale še dolgo v poletne mesece, pa so se krastače in rjave ľabe ľe odpravile nazaj proti poletnim bivališčem, ki so lahko tudi po nekaj kilometrov oddaljeni od mlak in jezer, kjer so spomladi odlagale mrest. 

Letošnji marec ni zagodel samo ljudem, ampak je dolga zima povzročila veliko nevšečnosti tudi v naravi. Čeprav so se prve dvoľivke ob mreľah pojavile ľe 8. marca, kar je celo nekoliko prej kot lani, pa so vmesna obdobja z nizkimi temperaturami in obilico snega migracijo dvoľivk popolnoma ustavile. Tako se je akcija raztegnila globoko v april, saj smo ob cestah redno patruljirali še cel prejšnji teden.

Varovalne mreľe za dvoľivke smo enako kot prejšnja leta tudi letos v Krajinskem parku Goričko postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih, ob lokalni cesti Krašči-Ropoča ter ob lokalni cesti v Kančevcih. Skupna dolľina mreľ je bila pribliľno 2,2 km. Tudi letos pa smo organizirali zaporo (od 20h do 5h) občinske ceste severno od Ledavskega jezera.

V primerjavi z lanskimi številkami so letošnje prav skromne. Lani je bilo kar nekaj takih dni, ko smo ob mreľah našli čez 2000 osebkov različnih vrst dvoľivk. Letos je bil samo en tak dan. Tudi absolutne številke so dovolj zgovorne, da je dolga zima škodovala tudi dvoľivkam, lani smo čez cesto prenesli več kot 12.000 osebkov različnih vrst dvoľivk, letos pa le nekaj malega več kot 8.700.

Med migracijo proti vodi večjega povoza ob mreľah ni bilo. Kljub nočnemu patruljiranju, pa so nas predvsem krastače presenetile. V vseh letih do sedaj so se le te vračale proti poletnim prebivališčem v daljših časovnih presledkih, zato večjih povozov varujočih osebkov ni bilo. Letošnja nenavadna pomlad pa je spremenila tudi to in v deľevnih nočeh v drugi polovici aprila so se masovno vračale.

Ker na nasproti strani ľe nekaj let ne postavljamo varovalnih ograj, je na ľalost kljub poľrtvovalnosti prostovoljcev prišlo do masovnega povoza. Čeprav je bila napaka storjena z naše strani, pa nikakor ne morem mimo dejstva, da so nekateri vozniki pravi objestneľi. Kljub temu, da je z obeh strani tako imenovanih črnih točk postavljen znak, ki opozarja na dvoľivke na cesti in da smo postavili varnostne trikotnike, so nekateri vozniki divjali mimo nas, medtem ko smo s cestišča pobirali krastače. Nekateri so celo pospeševali na mestih, kjer je bilo krastač največ. Večkrat smo morali opazovati manevriranje voznikov, ki je izgledalo, kot da jih ľelijo povoziti čim več in prav grozljivo je bilo poslušati zvoke pokanja krastač pod kolesi.

Tudi nočna zapora lokalne ceste nad Ledavskim jezerom letos ni bila tako uspešna kot lani, saj so zaporo ljudje pogosto odstranjevali, za nameček pa so ukradli prometne znake, tako da ceste v drugi polovici aprila nismo mogli več zapirati.

Po drugi strani, pa nas veseli dejstvo, da se vse več ljudi zaveda kako pomembna je narava, saj se nam pri takih akcijah pridruľuje vse več prostovoljcev. Brez njih nikakor ne bi mogli akcije izpeljati v takem obsegu. Zahvala pa gre tudi občini Cankova, ki nam ľe vrsto let priskoči na pomoč pri postavljanju varovalnih ograj, občini Rogašoavci, ki so nam tudi letos omogočili zaporo ceste nad Ledavskim jezerom, Cestnemu podjetju Murska sobota, ki so nam posodili prometne znake za zaporo ter učencem osnovne šole Fokovci, ki so nam tudi letos priskočili na pomoč pri prenašanju dvoľivk. 

Zaščitne mreľe smo pospravili, saj je spomladanska mnoľična selitev dvoľivk na mrestišča končana, kljub temu pa moramo v bliľini mlak, močvirji in jezer biti pozorni, saj še posebej v deľevnih nočeh, na cestah lahko naletimo na dvoľivke, tudi v večjem številu.

Postavljanje varovalnih mreľ je le eden od ukrepov varstva dvoľivk, ki pa ne zadostuje, če ne varujemo poleg mrestišč (vode, kjer se dvoľivke razmnoľujejo) tudi prehranjevalne habitate dvoľivk, kot so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi, ter še posebej pomembne mejice.

Vsekakor smo premalo pozorni na dejstvo, da v naravno okolje vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, se lahko zgodi, da bo prihajalo do lokalnih izumiranj dvoľivk in s tem bomo izgubili tudi ljudje: Ne bo več dvoľivk, ki bi nam brezplačno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi - regulacija majhnih ľivali, ki v kmetijstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu lahko predstavljajo škodljivce.

V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo pripravljali tudi naslednja leta.

Besedilo in slika: Kristjan Malačič, prof. bio.-kem., naravovarstveni nadzornik