Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





Članki

Zasaditev drevoreda Jelene de Belder

12.11.2004

Nad osnovno šolo Kuzma se je v petek 12. oktobra zgodila svečana slovesnost ob priliki zasaditve drevoreda hrušk moštnic. Akcijo, ki jo je izvedla občina Kuzma, je podprla nizozemska Fundacija za ohranjanje drevoredov hrušk – The Fundation for Reconstruction of Pear Tree Lanes, ki jo vodi naš rojak prof.dr. Jožef Rupreht. Strokovno pomoč pri izboru dreves, njihovem nakupu in sajenju je nudil dr. Aleksander Šiftar. Zasajenih je bilo 29 dreves hrušk petih sort. Vse so visokodebelne in bodo poslej bogatile hrib nad šolo.

Na slovesnosti so bili slavnostni govorniki; župan občine Kuzme Jože Škalič, dr. Aleksander Šiftar, Jožef Rupreht in Samuel McCully, komisar za Slovenijo združenja parkov za rekreacijo IPFRA – International Federation Parks Recreation Administration. S svojo prisotnostjo sta dogodek počastila tudi g. Kotar in g. Strgar. Prisotna je bila tudi ekipa RTV Slovenije  s Stanetom Sušnikom, ki je dogodek posnela in ga bo mogoče videti v prispevku Barve jeseni sredi decembra na TV SLO I.

Nedvomno je novo zasajen drevored, ki bo nosil častni naziv po Jeleni de Belder, velika pridobitev v Krajinskem parku Goričko, vreden posnemanja tudi v drugih krajih Goričkega. Stara drevesa počasi odmirajo, tovrstnih mladih dreves ne sadi skoraj nihče, saj pri nas ni sadik, njihova uporaba za sušenje in pripravo mošta je prešla v pozabo. Visoka drevesa so gradniki kulturne krajine, ki bogatijo našo naravno in kulturno zakladnico in bodo čedalje bolj pridobivala pomen tudi v naši prehrani. Glas o zasaditvi drevoreda posvečenega znameniti gospe Jeleni de Belder, pa bo privabil marsikoga od blizu in daleč k nam na Goričko.


Besedilo in slika: Stanka Dešnik


Dr. Aleksander Šiftar

SADITEV DREVOREDA HRUŠK MOŠTNIC V KUZMI DNE 12.11.2004 OB 11 URI

Obcestni drevoredi so že stoletja v Evropi sestavni del kulturne krajine. Njihova prvotna funkcija dajati plodove ter osvežitev in senco popotnikom je s pojavom avtomobilov, povsem nepotrebna, so pa postali neločljivi del kulturne krajine, tudi naše. Še po drugi svetovni vojni so se v naši pokrajini opazili ostanki drevoredov in posamezna obcestna drevesa. Eno od zadnjih je bilo požagano preteklo zimo. Podobno je skoraj povsod po Evropi, vendar so se marsikje že pred leti zavedli, da je potrebno ohraniti te za kulturno krajino tako pomembna drevesa.

Na Nizozemskem obstoji od leta 1998 ustanova za pospeševanje obnove hruškovih drevoredov. V preteklih letih so z njeno pomočjo obnovili več kilometrov obcestnih drevoredov, in kot se za Nizozemsko spodobi, tudi ob vodotokih in na nasipih.

Pobudnik in ustanovitelj je sedanji predsednik fundacije naą rojak prof. dr Jožef Rupreht, poučuje anasteziologijo na Medicinskem centru Univerze Erazma Roterdamskega v Roterdamu. Je velik ljubitelj rastlin, posebno hrušk, pa tudi drugih drevnin in ciklam. Je aktivni član mednarodnega dendrološkega društva, vanj ga je uvedla naša rojakinja, žal že od lani pokojna, častna predsednica mednarodnega dendrološkega društva, baronica Jelena de Belder, roj. Kovačič. Plemiški naziv je dobila od belgijske kraljice za velike zasluge na področju hortikulture.

Že dalj časa je želel zasaditi hruškov drevored tudi v Sloveniji. Splet okoliščin, za katere so krivi župan občine Kuzma g. J. Škalic, Predsednik Pomurske turistične zveze g. Dravec so dovedle do tega, da se sadi ta drevored, prav v Kuzmi. Po dolgih letih prvi pravi hruškov drevored pri nas.

Posadilo se bomo pet sort po pet sadik hrušk moštnic (bela tepka, dunajčanka, štajerska ali koroška moštnica, rumenka, vinska moštnica), ena zimska strdenka, ter dve zanimivi drobnici, ki izvirata z Goričkega.

Hruške moštnice so imele v preteklosti izredno pomembno vlogo, predvsem med revnejšim slojem prebivalstva. Sadno vino, narejeno iz mešanice hrušk in jabolk, je bila najpogostejąa pijača na kmetijah, jabolka so dale kislino, hruške pa sladkor in tanin, slednji je varoval vino pred kvarjenjem. Izredno pomembno je bilo suho sadje, po pisnih virih se je prodalo v mestih največ suhih hrušk, ki so imele v prehrani veliko večjo vlogo kot si to danes predstavljamo. Bile so edina, res sladka hrana revnejših slojev prebivalstva. Ko se je pojavil sladkor je bil ta predrag za večino prebivalstva vse do sredine preteklega stoletja, med je bil vedno samo za bolnike. V naši pokrajini ohranjene sorte so večinoma take, ki vsebujejo veliko sladkorja, skoraj toliko, kot ga je v grozdju, ko ni najboljša letina.

Žal, vsako leto zgnije pri nas večina hrušk, ki bi lahko prispevale veliko k blaginji prebivalstva. V Švici poberejo v starih kmečkih sadovnjakih tri četrtine jabolk in vse uporabne hruške, ter jih predelajo in seveda prodajo, podobno je ponekod v Avstriji in Nemčiji. V naši pokrajini je količina pobranega sadja blizu ničle, na Gorenjskem ni tako, poberejo vse hruške. V veleblagovnici pri najboljšem sosedu stane 180 g hruškovih krhljev 627 tolarjev, to je toliko, kot stane dober pršut, znatno več kot dobi kmet za stot pšenice.

Upajmo, da bodo hruške iz tega drevoreda pobrane in pojedene, tedaj bodo tudi cenjene, če bo tako, se lahko nadejamo, da bodo ta drevesa, ki jih sadimo, primer vreden posnemanja.

Hruške moštnice, ki bodo v svoji prvobitni funkciji, kot vir dietne hrane, pa se bodo ohranile, kot najbolj značilna drevesa slovenske kulturne krajine.

pozdravni nagovor ucenke
prisotni
prisotni
nagovor zupana Skalica
glasbeni nastop
nagovor J.Ruprehta
Jozef Rupreht
Samuel McCully
gostje
zahvala J.Ruprehtu
zahvala dr.A.Siftarju
zahvala J.Strgarju
zahvala S.McCully-ju
zahvala g.Kotarju
sajenje drevesa
sajenje drevesa
Hruskov drevored Jelene de Belder
oddih po delu
strokovni pogovori
J.Skalic in S.Susnik
Zrimova hruska v Motovilcih
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |