21.10.2015

V soboto, 17.10.2015, je na gradu Grad potekal ľe 10. jesenski bazar. Na njem so se na 30 stojnicah predstavili rokodelci in drugi ponudniki domačih izdelkov. V sklopu prireditve je na grajskem dvorišču potekal tudi pester kulturno-umetniški program.

Mlade obiskovalce je najprej z igrico Izgubljeni zajček zabavala gledališka skupina Pike Poke. Sledili so nastopi učencev goričkih osnovnih šol, Osnovne šole Grad, Sv. Jurij in Kuzma.  Na osrednji slovesnosti je direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko ga. Stanislava Dešnik s pozdravnim nagovorom uradno otvorila 10. jesenski bazar. Na prireditvi, na kateri je zbrane pozdravila tudi županja Občine Grad Cvetka Ficko, so bili razglašeni rezultati in podeljene nagrade akcij Naj travnik in Naj sadovnjak v Krajinskem parku Goričko za leto 2015.

Ob 10. obletnici pričetka delovanja Javnega zavoda smo posameznikom, s katerimi redno sodelujemo pri varstvu narave, podelili naziv »Skrbnik narave«. Verjamemo, da je zasluľnih Goričancev, ki se trudijo ohranjati naravo Goričkega še več, zato se iskreno zahvaljujemo tudi njim.

Otroci so lahko ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah in si lička poslikali na delavnici poslikave obraza. Z Velikimi nemarnimi škornji so raziskovali okolico gradu Grad. Pred vhodom v grad je potekala delavnica izdelave visoke grede, na vhodu pa sta obiskovalce z domačim jabolčnim sokom pozdravila grajska gospa in gospod.

Popoldan so popestrili še nastopajoči kulturno-umetniških društev z Goričkega s plesom in petjem.

S plesom so se predstavili Folklorna skupina KUD Goričko iz Gornjih Petrovec, Folklorna skupina Podkolonca TD Cankova ter Folklorna skupina KUD Budinci. S pesmijo so nam ogreli srca Zgrablenci na kvadrat KUD Budinci, Vokalna skupina FS KTD Moščanci, Ljudske pevke TD Vrtnica Beznovci in Nonet Lyndwa.

Prireditev je bila živahna in v zadovoljstvo mnogim obiskovalcem.

NAJ SADOVNJAK v KRAJINSKEM PARKU GORIČKO v letu 2015

3. mesto v akciji Naj sadovnjak - Edvard Buček iz Serdice

Travniški visokodebelni sadovnjak v lasti Edvarda Bučka se v primerjavi z drugimi sadovnjaki razprostira na veliki površini, čeprav je bil v preteklosti še večji.  Sadovnjak je urejen, vitalnost dreves je dobra, v njem ne najdemo bele omele. Lastnik ga kosi s striľno kosilnico, ki pri košnji naredi najmanj škode med ľivimi bitji v travi. Med drevesi se pase ľivina, ki ocenjevanemu območju daje dodano estetsko vrednost. V preteklosti je v duplih dreves večkrat gnezdil upkaš oz. smrdokavra, v sadovnjaku pa so nameščene gnezdilnice za velikega skovika, ki v sadovnjaku ponoči lovi ľuľelke.

2. mesto v akciji Naj sadovnjak  - Danica REITER iz Gerlincev

Visokodebelni sadovnjak Danice Reiter je zelo dobro ohranjen, v njem pa raste več kot 50 visokodebelnih dreves različnih vrst in sort. Drevesa so zdrava in negovana, brez bele omele, ki s parazitiranjem uničuje drevesa. Sadovnjak ni gnojen, je pravilno košen in odprt za pašo. Ocenjevalca je najbolj prepričal z negovanostjo,  raznolikostjo tako sadnih dreves kot tudi sort in s splošnim videzom, k čemur prispeva tudi čebelnjak v sadovnjaku.

1. mesto v akciji Naj sadovnjak - Štefan PÖRŠ iz Vučje Gomile

Travniški visokodebelni sadovnjak Štefana Pörša spada med največje v Krajinskem parku Goričko, saj se razprostira na skoraj 2 ha površine. S svojim izgledom znatno prispeva k prepoznavnosti kulturne krajine Goričkega. V sadovnjaku je zasajenih več kot 70 dreves, preteľno jablan različnih sort. Vitalnost dreves je zelo dobra, saj smo v okviru projekta ´Upkač´ na njih izvedli pomladitveno rez. Sadovnjak ni gnojen, je redno košen in odprt za pašo. Dodana vrednost so številne rastlinske vrste v sadovnjaku, na katerih se prehranjujejo številne ľuľelke, ki so obenem opraševalci kulturnih rastlin na naših vrtovih in ogradih. V starejših drevesih so dupla, ki jih rabijo smrdokavre, vijeglavka, velika sinica in veliki skovik.

 
NAJ TRAVNIK v KRAJINSKEM PARKU GORIČKO v letu 2015

Več o akciji Naj travnik si lahko preberete na povezavi.

Prejemniki naziva SKRBNIK NARAVE

Druľina RAC iz Markovcev

Druľina Rac so lastniki naravne vrednote; Markovci-pravi kostanj. Kostanj je ľal podlegel kostanjevemu raku in se posušil, a so se lastniki odločili, da ga dajo le obrezati a ne podreti,  saj v njem ľe dolga leta gnezdijo veliki skoviki. Prav zaradi njihovega čuta do narave, jih večkrat obiščejo različni naravovarstveniki.

Franc HÜLL iz Rogaševcev

Franc je eden tistih, ki jih oglašanje skovikov in smrdokaver zelo razveseli, ľe od nekdaj postavlja za njih in druge ptice gnezdlinice, svojo okolico ureja prijazno do ptic. Pogosto ga je moč srečati tudi ob Ledavi in njeni okolici, kjer pozorno opazuje naravo. Veliko podatkov o naravi zahodnega dela Goričkega je prispeval prav Franc.

Leon BOROVNJAK iz Sotine

Z velikim navdušenjem sodeluje pri prostovoljnih naravovarstvenih akcijah, popisih in raziskavah ptic, sam pa tudi izdeluje in namešča gnezdilnice. Na domači kmetiji zemljo obdeluje na naravi prijazen način ter s košnjo ohranja številne predvsem mokrotne travnike.

Robi GJERGJEK iz Serdice

Aktiven je pri prostovoljnih naravovarstvenih akcijah (postavljanje gnezdilnic in preľ, s katerih ptice lovijo, košnja, dogovori z domačini, sajenje sadnega drevja), popisih in raziskavah ptic, poleg tega vodi ekološko kmetijo in s tem zagotavlja zdravo okolje za ľivali in ljudi. Z velikih zanosom ohranja številne ekstenzivne travnike in visokodebelne sadovnjake. Večkrat je sodeloval tudi pri akciji Pozor ľabe na cesti. S predavanji in izleti skuša naravo Goričkega pribliľati tudi ostalim Goričancem.

Štefan TURNER iz Moravskih Toplic

Štefan je lastnik dela travnikov na naravni vrednoti Kobilje-ekstenzivni travniki. Prav njemu gre zahvala, da na delu teh travnikov še raste rumena maslenica in sibirska perunika. Tudi prisotnost veliko različnih vrst metuljev je posledica skrbnega varovanja redkih mokrotnih travnikov.

Valentina NOVAK iz Pertoče

Za Valentino lahko rečemo, da je veteranka med prostovoljci pri akciji Pozor Rabe na cesti. Velikokrat je šla na teren tudi samoiniciativno in na ta način rešila marsikatero ľabje ľivljenje.

Gabriela KRANJEC iz Nuskove

Zadnjih nekaj let praktično ni akcije Pozor ľabe na cesti, ko pri njej ne bi sodelovala tudi Gabriela. Naj bo deľ, naj bo mraz ali pa lepo vreme, ko so ľabe na cesti, je tam tudi Gabriela.

Robi BERTALANIČ iz Nuskove

Tudi Robi ľe vrsto let pomaga ľabicam pri njihovih spomladanskih selitvah čez cesto, da je regljanje in kvakanje na Ledavskem jezeru še vedno zelo glasno, gre zahvala tudi njemu.

Dejan ROCNER iz Lončarovcev

Dejan je strastni fotograf narave, ki svoj prosti čas pogosto nameni pticam. V zadnjih letih nam je ľe ničkolikokrat pomagal pri postavljanju in preverjanju gnezdilnic. O pomenu varstva ptic, kot tudi drugih delov narave, osvešča tudi svoje sosede, ki z zanimanjem spremljajo dogajanje v njihovem delu Goričkega. 

Štefan KUTOŠ iz Peskovcev

Aktiven je na mnogo načinov, vsi pa so povezani z ljubeznijo do narave - namešča gnezdilnice, popisuje ptice in sodeluje pri raziskavah, izobraľuje prebivalce Goričkega o pticah, njihovi ekologiji, ogroľenosti, povezuje domačine z raziskovalci, zaradi česar slednji dobijo veliko uporabnih informacij o pticah in drugih ľivalih. S pogostimi pisnimi in radijskimi prispevki bogastvo narave Goričkega predstavlja tudi širše.

Ernest in Olga RURIČ iz Peskovcev

Svoj vrt obdelujeta na ekološki način, brez pesticidov, z globokim razumevanjem in spoštovanjem narave, ki se kaľe v ohranjanju in obnovi stare jablane, v kateri gnezdi smrdokavra, izdelavi hotela za ľuľelke ter skrbi za gnezdišče kmečke lastovke.

Edvard BUČEK iz Serdice

Ohranjajo enega lepših visokodebelnih sadovnjakov na Goričkem, v katerem zaradi velikega števila dupel redno gnezdi smrdokavra, poleg nje pa še številni poljski vrabci, velike sinice in škorci. Vedno so nam omogočili vstop v svoj sadovnjak in s tem tudi izvedbo ekološke raziskave na smrdokavri.

Druľina ŠARKANJ iz Serdice

Dali so dovoljenje za namestitev gnezdilnic na mnoga njihova drevesa, nameščajo in popravljajo pa jih tudi sami. Skoraj vsako leto v teh gnezdilnicah gnezdi vsaj 1 par velikih skovikov. V svojem nasadu črnega bezga so namestili tudi preľe za ujede, tla pa vzdrľujejo z redno košnjo, kar zelo ustreza gnezdečim smrdokavram.

Štefan MATUŠ iz Dolencev

Duplo v stari jablani tik ob njegovi hiši, v katerega je zamakal deľ, je prekril s pločevinasto streho in tako omogočil gnezdenje smrdokavri, ki tukaj uspešno spelje 1-2 zaroda letno.

Darko IPŠA iz Pečarovcev

S permakulturnim kmetovanjem skrbi za zdravo in nezastrupljeno okolje ter redno sodeluje pri popisih ptic. Z nameščanjem gnezdilnic je tudi povečal  število gnezditvenih mest za redke ptice.

Druľina ARMAN iz Dolencev

V ľelji, da pripomorejo k varovanju smrdokavre na Goričkem, so namestili več gnezdilnic zanjo, poleg tega okolico svojega doma urejajo in vzdrľujejo na naravi prijazen način, brez pesticidov, kar je zelo pomembno za par smrdokavr, ki redno gnezdi nekaj 100 m stran, saj se pri njih redno prehranjuje.

Druľina LETINA iz Sela

Z velikim posluhom za naravo obdelujejo svoje nizkodebelne nasade jablan in tako zdruľujejo varstvo narave ter kmetijsko dejavnost. V njihovih sadovnjakih redno gnezdi smrdokavra, v bliľini njihovega doma pa tudi druge vrste ptic kot sta veliki skovik, dlesk, kukavica in šmarnica.

Marija GOMBOC iz Markovcev

Kljub starosti še vedno skrbno ohranja lep visokodebelni sadovnjak in skrbi za redno košnjo v njem, v katerem je nameščene tudi gnezdilnice.

Gizela CAR iz Markovcev

Dovolila je namestitev gnezdilnic za velikega skovika in smrdokavro in še vedno vzdrľuje večino svojih ekstenzivnih travnikov. Na njenem dvorišču raste eden največjih hrastov na Goričkem.

Geza KERČMAR iz Hodoša

Geza Kerčmar formalno ni vključen v nobeno naravovarstveno organizacijo, je pa dober poznavalec okoliških krajev, predvsem doline Krke, Dolenskega potoka in Hodoškega jezera. S svojimi podatki je na voljo zainteresiranim v okviru raznih projektov KP Goričko in DOPPS, je vir podatkov nekaterih redkih opazovanj kot  so čebelarji, črna štorklja in ribji orel v okolici Hodoša, s čimer pripomore k zbiranju pomembnih informacij o pojavljanju redkih vrst na Goričkem. Minulo zimo je ob Hodoškem jezeru prvi odkril sledove prisotnosti bobra, kar je prvi tak primer v porečju Krke na slovenski strani.

Peter DAVEY iz Kercaszomorja

Čeprav ľivi tik čez mejo, veliko prostega časa preľivi na Goričkem, kjer z raziskovalnih zanosom raziskuje dnevne in nočne metulje. Zaradi številnih popisov je gotovo eden večjih poznavalcev favne metuljev na Goričkem kot ostale narave.

Besedilo: Mojca Podletnik