cerkveni zvonik, ki µe pol leta ni osvetljen 13.09.2011
Gornji Slaveči, 12. september 2011
V Gornjih Slavečih smo izvedli 13. Evropsko noč netopirjev in akcijo »Vgasnimo posvejte«
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN), Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) ter Društvo temno nebo, smo v ponedeljek, 12. septembra v Evangeličanski cerkvi v Gornjih Slavečih izvedli 13. Evropsko noč netopirjev ter akcijo »Vgasnimo posvejte«.
Po prijaznem nagovoru gostiteljice in duhovnice Simone Prosič Filip so sledila tri strokovna predavanja. S predavanji in pogovori so prim. mag. Branka Belovię iz Zavoda za zdravstveno varstvo, dr. Mojca Stojan Dolar iz Društva temno nebo in biologinja Monika Podgorelec iz SDPVN predstavili vplive svetlobnega onesnaµevanja na človeka in µivali.
Pod svetlobnim onesnaµevanjem razumemo svetlobo iz umetnih virov, ki poveča naravno osvetljenost okolja ponoči. Čeprav razsvetljavo ponoči potrebujemo, pogosto svetimo premočno in z neustreznimi svetilkami. Po podatkih omenjenega društva iz leta 2006 za javno razsvetljavo v Sloveniji po nepotrebnem zapravimo za 10 milijonov evrov električne energije letno in pribliµno 5 milijonov evrov zaradi zasebne zunanje razsvetljave objektov. Prim. mag. Belovięeva je poudarila negativne vplive osvetljevanja , saj pri človeku vnos umetne svetlobe v nočnem času med spanjem prekine tvorbo hormona melatonina, ki deluje antioksidativno in vpliva na splošno počutje ter zdravje. Dokazano je, da je pomanjkanje melatonina vzrok za povečano pogostost pojavljanja raka na prsih, prostati in debelem črevesju.
Pretirano osvetljevanje in svetilke, ki oddajajo belo svetlobo (t.i. LED svetilke) motijo tudi številne µivali in ogroµajo µivljenjsko raznovrstnost, dodaja dr. Stojan Dolarjeva. Umetna svetloba privlači mnoge nočne metulje in hrošče, ki se zbirajo in letajo okoli svetilk dokler popolnoma ne omagajo ali pa jih oplenijo netopirji ter ptice. V tem času se ne prehranjujejo in ne razmnoµujejo in imajo zato lahko manj potomcev. Zmanjševanje števila µuµelk posledično negativno vpliva na opraševanje rastlin kot so buče in sadno drevje. Viri svetlobe, ki svetijo v nebo motijo tudi ptice selivke in µelve pri njihovi orientaciji s pomočjo lune in zvezd. Osvetljevanje cerkvenih stavb pa ima za posledico, da se netopirji, ki velikokrat µivijo v njih, odpravijo pozneje na lov in tako zamudijo večerni mrak, ko je naokoli največ µuµelk, njihove hrane.
V nadaljevanju nam je Monika Podgorelec predstavila in ovrgla nekatere mite o netopirjih. Ne drµi namreč, da netopirji pijejo kri, da se zapletajo ljudem v lase, da so slepe, grde in nasploh umazane µivali. Ob jasni in neosvetljeni noči smo udeleµenci za zaključek obeh akcij z ultrazvočnimi detektorji prisluhnili netopirjem v okolici cerkve in si s pomočjo teleskopa društva Kmica in ob razlagi Ernesta Harija, od blizu ogledali polno luno, nekatere zvezde in Jupiter z njegovimi štirimi lunami. Opazovanje je bilo moµno tudi zato, ker so bila ugasnjene luči javne razsvetljave. Temo je na našo prošnjo »naročil« µupan občine Kuzma Joµe Škalič, ki je bil ta večer tudi z nami na predavanjih in opazovanjih.
V Društvu Temno nebo opozarjajo, da lahko vplive svetlobnega onesnaµevanja zmanjšamo, če se drµimo nekaterih določil iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaµevanja okolja, ki med drugim pravi: ne osvetljujmo izven naselij, uporabljajmo svetilke, ki ne svetijo belo in uporabljajmo zgolj popolnoma zasenčene svetilke, ki svetijo samo navzdol in ne nad vodoravnico. Več preberite na njihovi strani tukaj.
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) zbira podatke o netopirjih. Več na njihovi spletni strani je tukaj.
Tekst: Gregor Domanjko
Foto: Kristjan Malačič
V Sloveniji velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaµevanja okoljai, µe od septembra 2007 in je objavljena v Uradnem listu RS ali na povezavi tukaj.
Tukaj podajamo samo nekatere določbe iz 28. člena, v katerih so navedebi tudi roki. Eden med njimi se izteče letos.
28. člen
(prilagoditev obstoječih svetilk)
(1) Svetilke obstoječe razsvetljave, ki so izdelane v skladu z zahtevami prvega odstavka 4. člena te uredbe, je treba najpozneje do 31. decembra 2008 namestiti tako, da je deleµ svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%.
(2) Obstoječo razsvetljavo objektov za oglaševanje je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008.
(3) Obstoječo razsvetljavo fasad je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2010.
(4) Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(5) Obstoječo razsvetljavo poslovne stavbe je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2015.
(6) Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2013.
(7) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.
(8) Obstoječo razsvetljavo proizvodnega objekta, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.
(9) Obstoječo razsvetljavo µeleznice, letališča in pristanišča je treba prilagoditi določbam te uredbe najpozneje do 31. decembra 2016.
(10) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz petega in osmega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 3 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno vrsto razsvetljave določen v petem oziroma osmem odstavku tega člena.
(11) Prilagoditev obstoječe razsvetljave iz sedmega in devetega odstavka tega člena mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam te uredbe 5 let in najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave 4 leta pred rokom popolne prilagoditve, ki je za posamezno razsvetljavo določen v sedmem oziroma devetem odstavku tega člena.
12) Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz tretjega do enajstega odstavka
Pismo sodelavcev projekta Rivljenje ponoči:
Dragi prijatelji Rivljenja ponoči!
Zaključek poletja smo izkoristili za prijetno večerno druµenje ob spoznavanju zanimivih prebivalcev noči. V okviru Evropskih noči nočnih metuljev in Evropske noči netopirjev so sodelavci iz Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije in Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev organizirali 18 dogodkov po vsej Sloveniji, ki se jih je udeleµilo preko 300 obiskovalcev. Hvala vsem, ki ste se nam pridruµili!
V začetku šolskega leta so nam pri vzorčenju nočnih metuljev pomagali radovedneµi iz OŠ Dobrovo, OŠ Oplotnica in OŠ Dutovlje, µe junija pa smo skupaj s šolarji iz Vrhnike opazovali netopirje. Če vas zanima, kako smo se imeli, si lahko pogledate reportaµo v zadnji številki revije NG Junoir.
V septembrskih dneh netopirji µe zapuščajo svoja poletna zatočišča v cerkvah, mi pa zaključujemo našo prvo sezono terenskih opazovanj, ki bodo vsako leto v času trajanja projekta potekala v spomladanskih in poletnih mesecih. Strokovnjaki za netopirje in strokovnjaki za metulje so redno obiskovali projektne cerkve in beleµili odziv µivali na različne tipe osvetlitve. Kako je potekalo vzorčenje nočnih metuljev, popis netopirjev v cerkvenih zvonikih in zahtevno merjenje njihovih mladičev, si lahko pogledate na naši spletni strani.
Lep pozdrav,
sodelavci projekta Rivljenje ponoči
P.S.: Če novic o dogajanju na projektu Rivljenje ponoči ne µelite več prejemati, nam pošljite kratko sporočilo na info@temnonebo.si.
Life+ projekt Rivljenje ponoči / Life+ Life at Night project
Teslova 30, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 477 66 53
Fax: +386 1 426 45 86
www.lifeatnight.si
predavanja so bila v dvorani, cerkev je v obnovi | Simona Prosič Filip in Stanka De±nik | Simona je pripravila čudovit nagovor |
Gregor Domanjko in dr. Belovię | | Mojca Stojan Dolar, Temno nebo Slovenije |
| | Monika daje navodila za prislu±kovanje netopirjem |
in smo jih sli±ali in videli | |
Naravne znamenitosti
