15.03.2008

Priporočilo za vzdrževanje melioracijskih jarkov v občini Cankova

Pomemben naravni člen v kulturni krajini Goričkega so od nekdaj tudi mejice, ki jim pri nas pravimo tudi pasike ali živice. Že ime samo pove da gre za živi svet v traku ali pasu na meji med parcelami in tudi ob vodnih jarkih in potokih. Mejice/pasike imajo izredno pomembno vlogo, tako v kmetijskem kot tudi v biološkem oziroma naravovarstvenem pogledu. Mejice so dolg ozek pas (do nekaj metrov in več sto metrov) vegetacije. Prevladujejo grmovne vrste pogoste pa so tudi zelnate in drevesne vrste rastlin. V mejicah številne živali kulturne krajine najdejo zatočišča in pribežališča med dejavnostjo ljudi na njivah in travnikih. Veliko vrst se je ohranilo v naših krajih samo po zaslugi mejic, saj so biotsko med najbolj pestrimi habitati- življenjskimi okolji.

Prisotnost mejic zelo ugodno vpliva tudi na mikroklimatske razmere na njivah in travnikih. Naj navedemo samo nekaj osnovnih:

Zmanjšujejo vpliv vetra – mejice ustavljajo in razbijajo vetrovne sunke in s tem preprečujejo odnašanje rodovitne prsti. Manjša moč vetra pomeni večje zadrževanje pritlehnega ogljikovega dioksida, ki v procesu fotosinteze pospešuje rast rastlin in s tem kmetijskega pridelka.

Zmanjšujejo vpliv suše – rastline transpirirajo talno vodo iz globin v ozračje in povečujejo vlažnost zraka, ki ga, ko se kondenzira poznamo kot jutranjo roso.

Preprečujejo odnašanje rodovitne prsti z vodo, saj drevesa in grmi s svojimi koreninami držijo breg – ohranjajo dolgoročno tla pred erozijo.

Čistijo vodo pred prekomernim onesnaženjem - zmanjšujejo negativne vplive pri prekomernem gnojenju in prekomerni uporabi fitofarmacevtskih sredstev na njivski zemlji, saj rastline hranila posrkajo in vgradijo v biomaso.

Dajejo energijo – lesna biomasa je s smotrnim gospodarjenjem v pasiki vedno na voljo.

Sodelujejo v biološkem vartsvu pridelkov – v pasikah živijo živali - plenilci, ki varujejo pridelke z uravnavanjem števila škodljivcev (ptice, žuželke, sesalci, dvoživke).

Dajejo hrano opraševalcem – primerna vrstna sestava rastlin v mejicah prispeva k prehrani opraševalcev – čmrljem, čebelam, osam, ki so potrebni v pridelavi kulturnih rastlin kot so ajda, buče, sadno drevje.

Dajejo plodove in zeli – primerna vrstna sestava plodonosnih rastlin so v primeru, da se na njivah ne uporablja kemičnih sredstev vir plodov in delov rastlin, ki imajo zdravilne učinke npr. glog, črni trn, šipek.

So genska baza avtohtonih rastlin, med katerimi so nekatere rastline indikatorske in opozarjajo o spremembah v okolju.

So slikovit krajinski člen, ki s svojim videzom prijetno vpliva na dojemanje ljudi, ki živijo na območju in privablja tudi obiskovalce k oddihu in sprostitvi. Nudijo oddih, počitek in v povezavi s pokošenimi travniki vabijo h gibanju v naravi, pohodom in doživljanju narave.

Prisotnost ali odsotnost mejic, vzdrževanje naravne vegetacije med njivami, travniki, ob jarkih in potokih je odraz kulture ljudi, ki krajino obdelujejo.

Pregovor, voda je vir življenja, najbolj drži za Goričko, kjer vode primanjkuje. Mejice/pasike/živice se tako najraje in najhitreje razvijejo ob jarkih z vodo. Izjema pri tem seveda niso melioracijski jarki, ki imajo očitno dovolj vode in tudi hranil za razvoj grmovne, drevesne in zelnate vegetacije. Po vrstni sestavi rastlin hitro ugotovimo, da je v jarkih veliko spranega dušika iz njiv, ali pa da so tla z več ali manj humusa – pionirske drevesne vrste.

S primernim vzdrževanjem drevesa kmalu zasenčijo vodo, zmanjšajo njeno izhlapevanje in preprečijo zarast steblikovja in grmovja. Na ta način se zmanjąajo tudi stroški vzdrževanja in količina vloženega dela..

Iz vseh nevednih pozitivnih vplivov, ki jih ima grmovna in drevesna zarast med njivami, ob jarkih in potokih, priporočamo, da se k odstranjevanju vegetacije pristopi preudarno v skladu z ohranjanjem mejic oz. zarasti. Odsvetujemo goloseke in večkratno košnjo v enem letu. Priporočljivo je, da se jarki primerno očistijo v jesenskem času (druga polovica septembra oziroma kasneje).

Če so zavedeni kot vodna telesa je po Zakonu o divjadi in lovstvu (ZDLov-1; Uradni list RS, št. 16/04) v času gnezdenja ptic med 1. marcem in 1. avgustom prepovedano sekati oz. kositi obvodno zarast.

Kristjan Malačič, prof. bi-ke, Nadzornik po zavarovanem Območju narave 
Stanka Dešnik, univ. dpl. inľ. kraj. arh, visoki naravovarstevni svetnik, strokovna vodja