07.02.2007

Človeąka neumnost in aroganca včasih ne pozna meja. Dandanes, ko vsi govorijo o napredku, vsesploąnemu dvigu zavesti in o dobri izobraľenosti, bi lahko pričakovali, da ljudje ne delajo več neumnosti, ki ąkodujejo naravi in okolju v katerem ľivimo. Toda ne. Zastrupljamo, smetimo in uničujemo praktično lastno dvoriąče, potem pa za to obtoľujemo drľavo, velike tovarne in politike. Saj ne rečem, da so oni nedolľni, daleč od tega. Lahko pa bi bilo veliko bolje, če bi sami znali poskrbeti za svojo okolico. Marsikdo se ne zaveda, da svojimi dejanji ąkoduje sebi, ljudem, ki ľivijo v bliľini in ne nazadnje (ker se pač ąkodljive stvari v okolju nalagajo) svojim otrokom in potencialnim vnukom.

Eden takih primerov je bil, ko je nekdo, v zadnjih dneh decembra, odvrgel zajeten kup gradbenega materiala v potok Velika Krka, ki je mimogrede naravna vrednota drľavnega pomena v območju Nature 2000. Zadeva bi lahko bila razumljiva, če bi se zgodila pred dvajsetimi in več leti, v danaąnjem času, ko imamo urejene deponije in (več ali manj), organiziran odvoz odpadkov in spomladanske čistilne akcije, pa nikakor ne morem razumeti osebe, ki je to naredila. Če mu je bilo ľal tistih nekaj evrov, ki bi jih plačal na deponiji, bi lahko počakal nekaj mesecev, material deponiral doma in se ga reąil ob zbiranju kosovnih odpadkov. Vendar se mu je verjetno zdela elegantnejąa reąitev, odvreči material v prvi potok.
Velikokrat osveąčanje prebivalstva ne deluje, zato bi bilo nujno za take krąitve vpeljati zelo strogo kaznovanje.
Na zadevo me je opozoril Jakob Smole iz Inątituta Lutra. Sam sem si jo ogledal in fotografiral. Opis območja in fotografije sem posredoval naprej, med drugim tudi na občino Calovci, od koder pa nisem dobil nobenega odgovora. Zato sva se z Jakobom dogovorila, da sama očistiva ta del struge Velike Krke.
Popolnoma slučajno sva se zmenila za drugi februar, ki je svetovni dan mokriąč.
Dobili smo se trije: Jakob Smole-Inątitut Lutra, Anton Gjergjek-JZ KPG in Malačič Kristjan-JZ KPG, pozno dopoldne in takoj brez obotavljanja zabredli v ledeno mrzlo vodo. Kljub mili zimi nas je poąteno zeblo, vendar nas to ni odvrnilo od dela. Po nekaj urah smo si z začudenjem ogledovali poln tovorni prostor naąega prevoznega sredstva, hkrati pa nas je prevzelo zadovoljstvo ob pogledu na koąček potoka, ki se je ąe pred nekaj urami duąil v odpadkih. Natovorjeno smo odpeljali na deponijo v Puconce. S tem ąe nismo končali, saj nas je čakal ąe zajeten kup ostalih odpadkov, ki smo jih potegnili iz struge.

Omenjena akcija je sicer nekoliko pripomogla k izboljąanju stanja, vendar pa je to le mikroskopsko majhna kapljica v primerjavi s tem kaj vse odmetavamo in izpuąčamo v goričke potoke. Upam, da se bomo vsi zavedli da s takimi dejanji pljuvamo v lastno skledo. Rad bi ąe dodal, da so vsa mokriąča izredno pomembna za naravo in ne nazadnje tudi za nas ljudi, vendar pa o tem ob drugi priloľnosti.

Posebej bi se rad zahvalil Branku Ckafarju, podjetje Saubermacher&Komunala iz Sobote, ki nam je omogočil, da smo nabrani odpadni material lahko deponirali na deponiji v Puconcih.

---

Kristjan Malačič, prof. kem. in biol., naravovarstveni nadzornik na območju Krajinskega parka Goričko

stanje decembra 2006	pobiranje odpada	v mrzli vodi 02.02.2007
vsemogoče smo naąli	poltovornjak smo napolnili	Velika Krka po očiąčenju 02.02.2007
ekipa	odlaganje na deponijo	Ce preostali odpadki