GD: razglabljanje na terasi 10.10.2011
Meje in obmejne regije
So kulturne krajine ob mejah drugačne?
Grad, 6. in 7. oktober 2011
Na povabilo Elmarja Csaplovicsa, profesorja za vede o zemlji in krajini na univerzi v Dresdenu, smo v četrtek in petek v Krajinskem parku Goričko gostili deset profesorjev in strokovnjakov, ki se sicer ukvarjajo z različnimi disciplinami, vendar jih je k druľenju pritegnila skupna tema o dojemanju preobrazbe krajine v obmejnih deľelah Srednje Evrope. Začetnim razglabljanjem na gradu o dojemanju meja, ki so večinoma negativno sprejete med ljudmi, smo večer in naslednji dan na Hrvatovi domačiji iskali pozitivne lastnosti, ki jih lahko nudi obmejnost. Seveda je na Goričkem, v Porabju, na Gradiščanskem, ob Moravi, v niľinski Avstriji in še kje, meja pustila negativno refleksijo zlasti v obdobju Relezne zavese, ko so bili dobrih 40 let prekinjeni prehodi in so prebeľnike sledili vojaki in sledni psi.
Po padcu Relezne zavese so meje postale prepustne in evropski narodi v obmejnih deľelah ponovno lahko sodelujemo/jo, se obiskujejo ter snujejo skupno delo v številnih čezmejnih in medmejnih aktivnostih. Pri tem je ohranjanje narave ena od najmanj problematičnih aktivnosti sodelovanja, saj ne proteľira niti posameznika niti pridobitništva. Podobno je s kulturnimi dejavnostmi in zlasti z umetnostjo, kjer se obmejnost sooča z ustvarjanjem in izziva odsev prepoznavnosti naroda ľivečega v mejnih deľelah.
Kulturna krajina, ki je zadnji imenovalec prepoznavnosti v globaliziranem svetu, je pod pritiskom skupne razvojne politike evropske unije, zato je nadvse ranljiva in ogroľena ter kliče po skupnem reševanju problematike posegov v obmejnem prostoru. Ali velja obmejne kulturne krajine obravnavati drugače od notranjih in zanje snovati drugačno razvojno paradigmo, smo se spraševali in sklenili o tem razmišljati posamič ter z zapisanim motivirati prebivalce na obeh straneh meje, ki je tako dolgo delila Evropo.
Srečanje, ki je potekalo prvi dan na sončnem grajskem dvorišču in v topli kmečki sobi Hrvatove domačije drugega deľevnega dne, je dalo precej navzkriľnih razmislekov druľboslovcev in naravoslovcev ter ob koncu prisotne navedlo k ugotovitvi, da je prav da se o procesih in zasnovah pogovarjamo eni z drugimi in predvsem čez mejo. V prihodnje smo si naloľili še več dela in podobna srečanja, ki bi tovrstna razmišljanja še poglobila. Vsekakor je bil diskurz povezan tudi z nastankom trideľelnega parka Goričko-Raab-Őrség, katerega slovenski del praznuje 9. oktobra 2011 osmi rojstni dan.
O mejah, mejnih deľelah in skupni prihodnosti smo razglabljali Martin Pollack, pisatelj in zgodovinar, ľivi na Dunaju in na Juľnem Gradiščanskem; Alois Lang, vodja središča za obiskovalce v Narodnem parku NeusiedlerSee/Seewinkel na Gradiščanskem; Peter Coreth, znanstvenik za kulturo, vodja Museum Humanum, Fratres v Gornji Avstriji; Eva Konkoly-Gyuro, profesorica za krajinsko arhitekturo na univerzi v Šopronu in Budimpešti; Julius Oszlanyi, direktor Inštituta za krajinsko ekologijo Slovaške akademije znanosti iz Bratislave; Tibor Zagyva, raziskovalec in mikolog doma v Bajansenye na Madľarskem; Thomas Wrbka, profesor za krajinsko ekologijo na univerzi na Dunaju; Benjamin Grilj, zgodovinar na univerzi Czernowitz v Ukrajini; Premysl Janyr, novinar in predsedujoči Forumu za Češko-avstrijski dialog na Dunaju; Gabrijela Küzma, geografinja zaposlena na RRA Mura in Stanka Dešnik, krajinska arhitektka zaposlena v Javnem zavodu Krajinski park Goričko.
Srečanje sodi v aktivnosti projekta TransEcoNet.
Besedilo: Stanka Dešnik
Foto: Gregor Domanjko
Naravne znamenitosti
