V četrtek, 1. marca 2018, so se na največjem gradu zvrstili 3 dogodki, s katerimi je Javni zavod Krajinski park Goričko odprl vrata za obiskovalce v letu 2018. Srečanju županov s predstavnicami Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je sledilo predavanje in odprtje razstave o invazivnih rastlinskih vrstah v okviru projekta Life Artemis in otvoritev prve letošnje razstave v palaciju gradu Grad. Razstavlja slikar Bram d´Hont.
Dopoldanskega dogodka - pomladnega srečanja županov parkovnih občin in poslovnih partnerjev z zaposlenimi v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, se je udeležilo šest županov in nekaj namestnikov županov parkovnih občin ter predstavniki turističnih ponudnikov iz regije. Državna sekretarka z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, MGRT, Eva Štravs Podlogar, je po uvodu direktorice zavoda Stanke Dešnik, prisotnim predstavila Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.
Turizem s 13% BDP in 8% celotnega izvoza države Slovenije spada med panoge, ki veljajo za perspektivne. Država se v svetu predstavlja kot zelena, aktivna in zdrava ter za razvoj turizma namenja 75 ukrepov. Vodilni produkti Termalne panonske Slovenije, makrodestinacije, v katero je uvrščeno tudi Prekmurje, so zdravje ter dobro počutje, gastronomija ter turizem na podeželju.
Novosti prinaša tudi posodobljen Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki občinam ponuja možnost izboljševanja turistične infrastrukture preko s pobiranjem turistične takse. Ukrepi v 2018 obljubljajo predvsem izboljšanje zakonodaje v smislu zmanjšanja administrativnih ovir in ugodne kreditne linije. Vsebinsko napovedujejo največjo rast kulturnemu turizmu in namenjajo sredstva za vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo. Sekretarka je opozorila na nujnost povezovanja ponudbe javnega in zasebnega sektorja ter povezovanja lokalne ponudbe čez meje občin in regij, saj obiskovalca le-te ne zanimajo. V perspektivi stavijo na inovativne produkte in butične zgodbe v destinacijah, je pa to nedvomno lažje v vodilnih turističnih destinacijah.
Možnosti črpanja sredstev MGRT za 2018 je predstavila mag. Karin Žvokelj Jazbinšek. Za upravičence je v 2018 na voljo 156,9 mio EUR. Opozorila je, da je večina sredstev predvidenih za mehke vsebine. Za investicije bo vse manj sredstev tudi v prihodnje. Največ sredstev je namenjenih za črpanje malim in srednjim podjetjem v obliki ugodnih kreditnih linij.
V razpravi, ki je sledila, so prisotni opozorili na potrebo po investicijskih sredstvih na območju in izrazili, da prenočitvenih kapacitet na Goričkem ni dovolj oz. da potreba po investicijskih sredstvih še obstaja. Iz razprave je bilo razvidno, da je šibka točka območja nepovezanost ponudbe in slabo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Po mnenju prisotnih bo država težko dosegla cilj 4 milijarde EUR iz naslova izvoza potovanj do leta 2021 brez ponudbe Prekmurja. Ocenili so, da potencial obstaja, predvsem v kulinariki in povezovanju. Kako in če bomo dodajali zvezdice k produktom je odvisno predvsem od pametnega načrtovanja in srčne izvedbe.
Besedilo: Nataša Moršič Slika: Gregor Domanjko
Dopoldanskega dogodka - pomladnega srečanja županov parkovnih občin in poslovnih partnerjev z zaposlenimi v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, se je udeležilo 5 županov parkovnih občin in predstavniki turističnih ponudnikov iz regije. Državna sekretarka MGRT, Eva Štravs Podlogar, je prisotnim predstavila Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.
Turizem s 13% BDP in 8% celotnega izvoza države Slovenije spada med panoge, ki veljajo za perspektivne. Država se v svetu predstavlja kot zelena, aktivna in zdrava ter za razvoj turizma namenja 75 ukrepov. Vodilni produkti Termalne panonske Slovenije, makrodestinacije, v katero je uvrščeno tudi Prekmurje, so zdravje ter dobro počutje, gastronomija ter turizem na podeželju.
Novosti prinaša tudi posodobljen Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki občinam ponuja možnost izboljševanja turistične infrastrukture preko s pobiranjem turistične takse. Ukrepi v 2018 obljubljajo predvsem izboljšanje zakonodaje v smislu zmanjšanja administrativnih ovir in ugodne kreditne linije. Vsebinsko napovedujejo največjo rast kulturnemu turizmu in namenjajo sredstva za vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo. Sekretarke je opozorila na nujnost povezovanja ponudbe javnega in zasebnega sektorja ter povezovanja lokalne ponudbe čez meje občin in regij, saj obiskovalca le-te ne zanimajo. V perspektivi stavijo na inovativne produkte in butične zgodbe v destinacijah, je pa to nedvomno lažje v vodilnih turističnih destinacijah.
Možnosti črpanja sredstev MGRT za 2018 je predstavila mag. Karin Žvokelj Jazbinšek. Za upravičence je v 2018 na voljo 156,9 mio EUR. Opozorila je, da je večina sredstev predvidenih za mehke vsebine. Za investicije bo vse manj sredstev tudi v prihodnje. Največ sredstev je namenjenih za črpanje malim in srednjim podjetjem v obliki ugodnih kreditnih linij.
V razpravi, ki je sledila, so prisotni opozorili na potrebo po investicijskih sredstvih na območju in izrazili, da prenočitvenih kapacitet na Goričkem ni dovolj oz. da potreba po investicijskih sredstvih še obstaja. Iz razprave je bilo razvidno, da je šibka točka območja nepovezanost ponudbe in slabo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Po mnenju prisotnih bo država težko dosegla cilj 4 milijarde EUR iz naslova izvoza potovanj do leta 2021 brez ponudbe Prekmurja. Ocenili so, da potencial obstaja, predvsem v kulinariki in povezovanju. Kako in če bomo dodajali zvezdice k produktom je odvisno predvsem od pametnega načrtovanja in srčne izvedbe.
Naravne znamenitosti
