Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net





Članki

Bojanovi potepuhi - 7. na izletu

Skupinska slika

11.03.2013

Sobota, 9. marec 2013

Z Bojanovi potepuhi, poslušalci Murskega vala, smo se odpravili odkrivat Prekmurje µe sedmič po vrsti. Tema izleta so bile Roµice, saj je bil za nami dan Dneva µena in tudi na avtobusu so prevladovale potepuhinje, ki so µe ob vstopu na avtobus od Bojana Rajka, moderatorja na Murskem valu, prejele rdeč nageljček - darilo vrtnarije Kurbus iz Melov.  Naš avtobus AP M. Sobota je varno in potrpeµljivo vozil Dominik.

Hiša Avgusta Pavla v Potrni
Tokrat smo odkrivali zgodovino in kraje ob in čez mejo z Avstrijo na Ravenskem in Goričkem. Z nami je bil častni gost, gostitelj 6. potepanja, µupan občine Razkriµje, g. Stanko Ivanušič. Naš prvi postanek je bil v Potrni/Laafeldu v Pavlovi hiši, kjer sta nas sprejela Suzana Weitlaner, predsednica Društva člen 7 in Heinrich Schmidlechner, µupan občine Radgona-okolica. V ti. radgonskem kotu v petih vaseh : Retinci, Potrna, Dedonci, Zenkovci in Gorica, µivijo Štajerski Slovenci, ki od leta 1988 iščejo manjšinske pravice v Avstriji. Njihova prizadevanja se vse bolj obrestujejo, kar je občutno vidno, v leta 1995, obnovljeni kmečki hiši Avgusta Pavla. Predstavitve, razstave, srečanja, koncerti, tečaji slovenščine, so aktivnosti, ki opozarjajo večinski narod na njihov obstoj in nas, sosede na slovenski strani meje, vabijo k druµenju, obisku, povezovanju. Slednjega je čedalje več, kar je poudaril µupan občine Gornja Radgona, g. Anton Kampuš, ki se nam je pridruµil. Kljub vsemu je dobro vedeti kakšne teµave preµivljamo/jo ljudje ob meji, daleč od centrov oblasti, na robu. Prijateljstvo in srečevanje je to, kar nas povezuje in zdruµuje.

Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Petanjski vrt, posvečen spominom in tovarištvu ter dobremu sosedstvu, je bil naš drugi postanek. Na vhodu v vrt sta nas pričakala µupan občine Tišina, g. Franc Horvat in g. Marjan Šiftar, upravnik in skrbnik vrta. Vrt, kjer raste preko 500 vrst različne drevnine, spominja obiskovalce na temne plati naše zgodovine, kjer so zločine nad človeštvom naši predniki premagali s tovarištvom in sodelovanjem. Podobno kot se preobraµamo ljudje skozi našo zgodovino se spreminja tudi vrt kot organska in minljiva celota, ki spreminja podobe v letnih časih in letih po tem, ko je Vanek Šiftar zasadil prvo drevo. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, skrbi za to izjemno kulturno dediščino in ponuja vrt na ogled vsakomur, ki µeli najti v njem soµitje in mir.  Slednje sta našli tudi mladi raziskovalki v znanstveno raziskovalni postaji (ZRC) SAZU, ki iščeta dejstva iz preteklosti.

Cankova, rojstni kraj Avgusta Pavla
Avgust Pavel se je rodil na Cankovi, ki je bila naš naslednji kraj postanka. Jezikoslovec, pesnik in prevajalec iz madµarščine v slovenščino je s svojim delom opozoril madµarske intelektualce na obstoj Slovencev ter poskušal zatreti vendsko teorijo o Prekmurcih kot posebnem narodu, ki so jih klicali vendi na madµarskem in windischi na avstrijskem. Zgodovino kraja nam je predstavil µupan g. Drago Vogrinčič. Za tem nas je Silvestra Gomboc popeljala na šolsko igrišče in predstavila kraj in zgodovino šole. Pred vaško gasilskim domom sta nas pričakali Valerija Štesl in Angela Vratuša, ter nas povabili na ogled zbirke iz µivljenja Avgusta Pavla in za tem na opoldanski prigrizek.

Članice Turističnega društva Cankova in Društva upokojencev Cankova so nam razkazale svoje veščine z roµami iz papirja in vezeninami. Potepuhe so obdarile z narcisami iz papirja, ki so zaščitni znak občine. Drago Habot iz Športnega društva Stüdenec je vsakemu potepuhu podaril svinčnik.

Okusni malici goričkih dobrot Izletniške kmetije Kozelin iz Gerlinec, ki jo je postregla Lidija Gomboc, je sledilo razvedrilo Macho in Mejke z romanco na Havajih.

Sotina, Dajčov mlin, µaga in oljarna
Popoldne smo nadaljevali z voµnjo ob robu deµele vulkanov do Sotine, kamor nas je pospremil µupan občine Rogašovci, g. Edvard Mihalič. Skupaj z njim smo obiskali Oljarno pri Dajčovem mlinu in poskusili zelene dobrote iz buč. Pomenkovanje je potekalo ob okušanju vina vinogradnika Nemec iz Nuskove in peciva Giderovih iz Rogašovec.

Nuskova, slatinski vrelec – naravna vrednota
Slatine na svojo prisotnost opozarjajo µe na Goričkem – edina odprta vrtina je naravna vrednota drµavnega pomena – vrelec v Nuskovi, kjer smo prisluhnili brbotanju iz globine zemlje in poskusili naravno mineralno vodo.

Pertoča, cerkev Svete Helene
Dan smo zaključili še z zadnjim ogledom in zahvalo v cerkvi Sv. Helene, kjer smo ob spremni besedi µupnika Joµeta Vinkoviča občudovali oltarni mozaik patra Marka Rupnika.

Hrvatova domačija v Rogašovcih
Vsako potepanje se zaključi v prijetnem večernem druµenju in razvedrilu. Tokrat smo obiskali Hrvatovo domačijo, kjer sta nam Andrej Sedej in Vera Bokan razvajala brbončice, Stanko Ilijaš pa je skrbel za gibanje v ritmih glasbe.  Kot običajno je za kulturno popestritev poskrbela tudi Olga Antič, ki je Olgo Gutman in Stanko Dešnik obdarila s svojima slikama. Za glasbeno vzdušje so poskrbele potepuhinje s pesmijo, pri čemer je svoj solo nastop izvedla Antonija.

Preostalo je samo še µigosanje članskih izkaznic, kjer so prazne ostale samo še tri vrstice. Z Bojanom Rajkom sva potepuhom obljubila naslednje potepanje, ki bo µe kmalu, okoli Martinovega v tem letu.

Besedilo in slika: Stanka Dešnik

Album slik je na povezavi tukaj

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |