razpravljavci

01.10.2008

Posvet z naslovom »Razglabljanje o duhovnosti sodobnega prekmurskega človeka«, v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine,  26. september 2008

Posveta so se udeleľili duhovniki krščanskih veroizpovedi, zgodovinarji, sociologi, razvojni strategi in misleci. Glede na naslov posveta, smo iskali odgovore na različna vprašanja, ne pa dokončne ugotovitve duhovnosti, katera pomeni nenavezanost na materialno in vodi do tega, da se človek zaveda, da je človek. Človek je zaznamovan z nacionalno pripadnostjo, politično usmeritvijo, versko pripadnostjo in je mozaik, ki je bil sposoben v zgodovini to vse vgraditi vase. Človek je do zdaj uspel in ostal zvest samemu sebi. Pojavilo se je vprašanje, ali bo človek dovolj močan tudi vnaprej? Druľba nudi tisto, kar vodi človeka z ekonomskega in brezetičnega vidika v propad in ne v njegovo rast. Duhovnost je potrebno buditi, graditi in uresničevati.

Prisotni so izrazili zadovoljstvo nad tem, da o duhovnosti sodobnega človeka govori tudi širša druľba, vidijo pa vero kot sredstvo, da ľivljenje postavimo na prave temelje in postanemo plemeniti ljudje. Kajti klic po duhovnosti je klic sveta in le-ta ni zgolj stvar duhovnikov.

Postavili smo si tudi vprašanje o človekovem odnosu do narave. To, da se je človek začel neprimerno obnašati do narave, je vzrok v tem, da ni več varuh narave, ampak gospodar. Stopil je na mesto Boga Stvarnika. Človek je naravo vzel kot suľnjo in teľko se bo vrnil nazaj in stopil v enakovreden odnos z njo.

Postavili smo si kar nekaj iztočnic in vprašanj v razmislek:
Kako ta drveči vlak prihodnosti, če ľe ne ustaviti, vsaj upočasniti?
Kje je tu človekova odgovornost?
Naravo je potrebno varovati in ohraniti za svoje potomce. Čemu smo se sploh pripravljeni odpovedati?
Narava ne oprošča. Se bojimo kataklizme? Kajti narava se nam po nevihti razdaja v drugačni, čistejši obliki…

Ker nam zakonitosti v naravi niso bile privzgojene, zavira to naše ozaveščeno bivanje v naravi ter človeka odtujuje od nje.

Človek mora ohraniti svojo identiteto. Čeprav je bil mnoga stoletja potlačen in hlapčevski in se naučil sobivanja z drugimi narodi, mora svojo zavest in pripadnost ohraniti.

Svet se na duhovni ravni ni tako hitro razvijal, kot na tehnični, zato ji nismo kos v današnjem času. To je pot majhnih korakov in bo vodila do tega, da se bo dvignil nivo zavedanja in pripadnosti prostoru.

Poslanstvo parka je, da se na zavarovanem območju narave ohranja ľivljenje rastlin in ľivali v sozvočju z ljudmi ter nadalje spodbuja pri ljudeh zavest, da so doma na območju Krajinskega parka Goričko in da jim prostor postaja vedno bolj vrednota.

Posvet je vodila ga. Stanka Dešnik, glavna referenta in sogovornika na razpravi pa sta bila dr. Karel Bedernjak in Ludvik Jošar.

Po posvetu, kjer smo si postavili zanimiva vprašanja in na nekatere našli tudi odgovore, smo v prostoru predporočne dvorane odprli Trubarjevo razstavo »Vsem Slovencem«, ki jo je pripravil Zavod za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč.

Evangeličanski škof mag. Geza Erniša je prisotnim ob Trubarjevem letu predstavil vsebino razstave.
Zatem smo se preselili v Bodonce, kjer je bil v evangeličanski cerkvi koncert zdruľenih moških pevskih zborov Koroške pod vodstvom zborovodje g. Janeza Koleriča. Zbori so nam pripravili bogat repertoar slovenskih protestantskih napevov Primoľa Trubarja in njegovih sodobnikov.
Na ta način smo slovesno z besedo in pesmimi obeleľili Trubarjevo 500-letnico rojstva.

Zapisala:
Štefanija Fujs

Razglabljanje gospoda Ludvika Jošara, upokojenega evangeličanskega duhovnika iz Bodonec si lahko preberete tukaj.

posluąalci	misleci	ąkof Geza Erniąa predstavlja razstavo
na otvoritvi	Primoľ Trubar in njegov čas	Simon Sever v Bodonski cerkvi
Projektni moąki pevski zbor iz Slovenj Gradca	Zborovodja Janez Kolerič	zahvala nastopajočim