01.07.2010
Ko se pomlad preveša v poletje, odcveto pisani travniki, doseµejo vrh svoje aktivnosti nekatere zanimive vrste hroščev, ki so same po sebi zelo dober pokazatelj ohranjenosti našega okolja. V svojem razvoju so vezane na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroµenih vrst.
Evropska unija kot temelj ohranjanja narave vzpostavlja omreµje območij Natura 2000, v katerih širom Evropske unije ohranjamo ogroµene in redke µivalske, rastlinske vrste in njihova µivljenjska okolja. Tudi v Sloveniji smo za nekaj vrst hroščev določili območja Natura 2000, kjer so posegi dovoljeni, je pa potrebno razvoj usmerjat s trajnostnim gospodarjenjem in tako ohranjat ugodno stanje njihovih µivljenjskih okolij. Zato so podatki o pojavljanju teh vrst pomembni iz več vidikov.
Re leta 2007 smo javnost v različnih medijih pozvali, da prispevajo morebitne najdbe in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki, pristojne sluµbe in pripravljavci prostorskih aktov lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo smo nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalimo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako vas prosimo in vzpodbujamo, da posredujete vaš podatek o pojavljanju katerega od naslednjih dveh vrst hroščev: rogača ali hrastovega kozlička. Da ju bomo prepoznali, je potrebno o »trdokrilcih« navesti nekaj zanimivosti, še najlaµje pa jih boste prepoznali s primerjavo po fotografiji.
Rogač
Rogač je verjetno najbolj prepoznaven hrošč, saj ga teµko zamenjamo s katero drugo µuµelko. Telo je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Samčki se ločijo od samic, saj so njihove čeljusti preobraµene v rogovju podobno tvorbo. Glava in noge so črne ali temnorjave, barva pokrovk pa temno- rjava do kostanjevo-rdeča. Je ena največjih evropskih µuµelk, četudi je velikost lahko različna od 2.5 do 8 centimetrov. Rivljenjski cikel rogača je neizogibno povezan z lesom, najpogosteje z vsemi vrstami hrastov in kostanjem.
V Sloveniji je vrsta prisotna skoraj povsod, kar kaµe na to, da je stanje naših gozdov, predvsem pa kulturne krajine z mejicami in posameznimi otoki listnatih dreves še razmeroma dobro. Prekmurje z Goričkim in Prlekija so območja, ki ga bogati ohranjena kulturna krajina in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, zato je rogač na tem območju zelo pogost in do danes na območju Slovenije tudi najbolje raziskan. Ličinke rogača se razvijajo v trohnečem lesu listavcev, predvsem hrastov, kostanja, bresta, pa tudi javorja. Razvoj od jajčec preko ličinke, ki se prehranjuje s trohnečim lesom in se nato zabubi, iz bube pa se izleµe odrasli hrošč, poteka tudi do pet let. Zato je rogač zelo dovzeten na spremembe, ki lahko prekinejo µivljenjski krog. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom. Ko se sonce skoraj spusti za obzorje jih bomo najlaµje videli brenčati v mraku, to njihovo brenčanje pa tudi slišali. Ker je velik in okorno leti, ga lahko prepoznamo tudi v letu.
slika 1: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (foto: M. Vernik)
slika 2: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobraµene čeljusti, s katerimi se samčki borijo za prevlado nad tekmeci, kot to počne tudi srnjad ali jelenjad. Od tod tudi ime tega hrošča – rogač. (foto: M. Vernik)
več najdete tukaj
Hrastov kozliček
Kot µe ime pove, je hrastov kozliček vezan na različne vrste hrastov, predvsem stara drevesa v svetlejših gozdnih robovih in parkih. Vrsta se najpogosteje pojavlja v kulturni krajini, kjer naseljuje posamezna, izpostavljena stara hrastova drevesa. Nekoč je bil ta hrošč splošno razširjen. Z izsekavanjem hrastovih gozdov in ker so ga obravnavali kot »škodljivca« hrastovih gozdov, se je številčnost strigošev zaradi krčenja µivljenjskega okolja izrazito zmanjšala po vsej Evropi. Tudi v Sloveniji ni ravno pogost. Telo je podolgovato, rjavočrne barve in dolgo do 6 centimetrov, le konec pokrovk je izrazito rjavkast. Tipalnice so izredno dolge, četudi pri samicah krajše. Značilen za strigoše je tudi nagrbančen ovratnik.
Prav zdaj bo čas, da jih lahko opazimo, saj so aktivni v juniju in juliju. Opazimo jih µdeti na debelejših hrastovih drevesih, ki imajo značilno kakšno debelejšo vejo suho in neolistano. Na deblu in suhih vejah so prepoznavne še od 1-3 centimetrov velike ovalne luknje, v napadenem drevesu pa vidimo po več lukenj v skupini. In prav taka naluknjanost drevesa ter suhe veje je znak, da na njem lahko najdemo strigoša. Če menite, da imate v vaši bliµini prav tak naluknjan hrast s kakšno debelejšo suho vejo, nam to lahko sporočite.
Samica odlaga jajčeca med nagubano skorjo in razpoke hrastovih dreves. Iz teh se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z lesom 3-4 leta. Globlje v lesu si ustvarijo kamrico, kjer se zabubijo in naslednje leto izlezejo skozi prepoznavne luknje iz drevesa na plano. Rivijo nekaj tednov. Aktivni so navadno v mraku, ko prilezejo iz zavetja starih lukenj, vendar jih dobro oko lahko zasledi tudi podnevi. Predvsem samčki postopajo po drevesu sem ter tja in nadzorujejo luknje, iz katerih se lahko prikaµe kakšna samička, da jo nemudoma oplodijo.
slika 3: Hrastovega kozlička ali strigoša opazimo na starih naluknjanih hrastovih drevesih, kot je vidno na fotografiji. Je rjavočrne barve z nagubanim ovratnikom, tipalnice pa so izredno dolge, kar je izrazita lastnost hroščev iz skupine kozličkov.
Če ste opazili katerega izmed opisanih hroščev vas naprošam, da podatek sporočite Kristjanu Malačiču ali Martinu Verniku. Kontakti so navedeni niµje.
Pri tem sporočite tri podatke:
1. natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas idr.),
2. datum najdbe in
3. vaše ime.
Lokacijo lahko zelo natančno določite v Naravovarstvenem atlasu www.naravovarstveni-atlas.si. Zaradi moµnih zamenjav je primerno, če priloµite fotografijo opaµenega hrošča, četudi fotografirano z mobilnim telefonom.
Pri vašem raziskovanju in opazovanju vas naprošamo, da µivali pustite v naravi, tam kjer ste jih opazili. Namen bomo dosegli µe z zapisanimi podatki.
Vsaka najdba je dragocen podatek. Tako boste Goričanci, Prekmurci in Prleki zelo pripomogli k ohranitvi naravne dediščine, ki jo imamo v skrbi za bodoče generacije.
Kristjan Malačič
Javni zavod Krajinski park Goričko
Grad 191
9264 Grad
Tel: 02 551 88 67;
e-pošta: kristjan.malaciv@goricko.info
Martin Vernik
Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
Pobreška c. 20
2000 Maribor
tel: 02 333 13 75
e-pošta: martin.vernik@zrsvn.si
Naravne znamenitosti
