Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net





Članki

Izobraµevanje za naravovarstvene nadzornike o tujerodnih vrstah v Sloveniji

razstava

26.09.2009

Izobraµevanje za naravovarstvene nadzornike o tujerodnih vrstah v Sloveniji

19. septembra sta Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis in Tinka Bačič iz Botaničnega društva Slovenije skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko na gradu Grad izvedli izobraµevanje za naravovarstvene nadzornike o tujerodnih vrstah v Sloveniji. Izobraµevanja, ki je potekalo v sklopu projekta Thuja (Invazivne tujerodne vrste – prezrta groµnja), JZ KPG je pridruµen partner, so se poleg zaposlenih v JZ KPG ter Kozjanskega regijskega parka udeleµili še gozdarji, ribiči, čebelarji, kmetovalci, učitelji, inšpektorji ter drugi. Udeleµenci so se v učilnici ter na terenu seznanili s problematiko, prepoznavanjem, metodami in načini odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst.

Kaj sploh so tujerodne vrste? To so organizmi, ki jih je človek prenesel v okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Večino tujerodnih vrst po vsem svetu povzroča nepopravljive spremembe ekosistemov, izgubo biotske pestrosti, gospodarsko škodo ali so groµnja za zdravje ljudi. Tudi na Goričkem so kanadska in orjaška zlata rozga, japonski dresnik, robinija, µlezava nedotika in deljenolistna rudbekija prizadele nekatere ekosisteme, habitate in domorodne vrste.

Leta 1970 so v Avstrijo prinesli signalnega raka, ameriško vrsto s katero so hoteli nadomestiti izgubo domačih vrst rakov. Nevede so z njim v Evropo zanesli tudi glivično bolezen »račjo kugo«, ki pri domorodnih vrstah rakov povzroča smrt. Domnevamo, da se bo signalni rak, ki je pri nas v reki Muri in Dravi od leta 2003, prej ali slej naselil tudi v goričkih potokih. Račja kuga se na domače vrste rakov prenaša z okuµenimi raki, okuµeno vodo in vlaµno ribiško opremo. Skupaj z gospodarsko zelo zanimivimi, vendar tujerodnimi vrstami kot so koruza, krompir in ječmena je človek nenamerno prenesel tudi »škodljivce«. Med njimi sta najbolj poznana koruzni in koloradski hrošč. Mnoge rastline so delno ali v celoti strupene oziroma so lahko nevarne za zdravje ljudi. Tako pelinolistna µvrklja ali ambrozija, ki jo najdemo po degradiranih površinah, ob cestah in µeleznicah, povzroča seneni nahod in močne alergije v jesenskem času.

Problem z invazivnimi tujerodnimi vrstami se v Evropi povečuje zaradi intenzivnega trgovanja, prevaµanja surovin in blaga, hitrejšega transporta, potovanja ljudi, degradacije zemljišč ob novih avtocestah in podnebnih sprememb. Najboljši način za zmanjšanje negativnih vplivov tujerodnih vrst kot so rastline ambrozija, zlata rozga, µelva – rdečevratka, španski lazar ali signalni rak je omejevanje širjenja teh in podobnih vrst ter preprečevanje vnosa novih.

Po končanem izobraµevanju je Jana Kus Veenvliet odprla še razstavo »Tujerodne vrste – prezrta groµnja«, ki bo v Viteški dvorani na gradu Grad za javnost odprta do 18. oktobra. Vljudno vabljeni!

Več o tujerodnih vrstah na spletni strani projekta Thuja www.tujerodne-vrste.info

Besedilo: Gregor Domanjko
Foto: Gregor Domnajko in Stanka Dešnik

 

Jana Kus Venvliet
predavanje v vite±ki dvorani
poslu±alci
Tinka Bačič
spoznavanje tujerodnih rastlin na terenu
in na grajskem dvori±ču
rumeno cvetoč topinambur
zajedavci pod skorjo platane
drugi del predavanj
pozdravni nagovor v.d.direktorja Bernarda Gor±aka
nagovor Jane Kus pred otvoritvijo
obiskovalci iz Gorenjske
Me±ani pevski zbor iz Kranjske gore
razstava v vite±ki dvorani
in pogovori
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |