Hodoš je postala samostojna občina leta 1998. Čeprav je po številu prebivalcev med najmanjšimi v Sloveniji, se že hvalijo s številnimi uspehi. Zgradili so cestno infrastrukturo, kanalizacijo, čistilno napravo, kulturno dvorano, mrliške vežice, obnovili so šolo in vrtec. To je zanimivo etnološko območje, s spomeniško zaščitenimi kmetijami in značilnimi panonskimi vodnjaki. V občini živijo predvsem pripadniki madžarske narodnosti, vendar pa je po podatkih zadnjega štetja prebivalcev njihovo število precej upadlo.
Naselje Hodoš se je omenjalo že leta 1331, neuradni viri ga omenjajo že veliko prej. Ime morda izvira iz priimka Hodoši, ali pa ga je dobilo po bobrih (madžarsko hódok), ki so živeli v močvirnem predelu doline Gyöngyös. Leta 1908 so naselje preimenovali v Őrihodos, leta 1920 pa nazaj v Hodos. Med drugo svetovno vojno je spet dobilo ime Őrihodos, danes pa se imenuje Hodoš-Hodos.
Svojčas je bil Hodoš pomembno upravno središče. Leta 1999 so začeli graditi železniško progo Puconci–Hodoš–državna meja s skupno postajno zgradbo za obmejne službe obeh držav na Hodošu. Temeljni kamen sta položila predsednika slovenske in madžarske vlade, dr. Janez Drnovšek in Orban, dve leti kasneje pa sta oba tudi uradno odprla novo progo, ki povezuje prestolnici obeh držav.
Z vstopom obeh držav v Evropsko zvezo maloobmejni, mednarodni mejni in mednarodni železniški prehod ostali preteklost, možnosti za gospodarski razvoj na obeh straneh sedanje meje so se povečale. Za razliko od ljudi meje že dolgo ne priznava divjad, ki na veliko prihaja iz sosednje države in tukajšnjim kmetov povzroča ogromno preglavic in škode. Zato pričakujejo, da se bodo tudi tega problema lotili skupno v obeh državah.
Hodoš - spletna kamera DRSC
Naravne znamenitosti
