Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





Članki

Mejice in dišeči volčin - 2. večerni pogovor o biotski raznovrstnosti na Goričkem

diąeči volčin

01.03.2010

Mejice in dišeči volčin

Organizacija Zdruľenih narodov za izobraľevanje, znanost in kulturo (www.unesco.org) je leto 2010 razglasila za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. V ta namen v Javnem zavodu Krajinski park Goričko pripravljamo serijo predavanj in večernih pogovorov v vseh parkovnih občinah na Goričkem. Prvo predavanje »Goričkih gozdovih pozimi« je bilo v Bodoncih.

Drugo predavanje s temo Mejice in dišeči volčin, je bilo v petek, 19. februarja na Hodošu.

Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik, nam je v uvodu na kratko predstavil zavarovana območja narave v Sloveniji in krajinsko pestrost Goričkega. Izpostavil je mejice, kot pas lesnate vegetacije (grmovja in drevja) v preteľno odprti kulturni krajini, ki so dolgi linearni krajinski členi široki do 10 metrov. Mejice so izredno pomemben ľivljenjski prostor za mnoge ľivali in rastline. V navidez za naravo manj vrednem pasu kulturne krajine svoje zavetišče v mejicah najde med 300 in 500 ľivalskih ter preko 200 rastlinskih vrst. Mejice, obmejki ali pasike imajo poleg naravovarstvene funkcije, pozitivne učinke tudi na kmetijstvo, saj preprečujejo vodno in vetrovno erozijo, zmanjšujejo negativne vplive suše, mraza, vetra in tudi neurij. Na ľalost jih radi z zloľbo zemljišč odstranjujemo, jih nepravilno in nepotrebno izsekavamo ob osuševalnih ali melioracijskih jarkih in na breľinah reguliranih strug potokov. Prav ob jarkih in potokih ima grmovno-drevesna vegetacija svoje pravo mesto, saj ima na voljo dovolj vode in hranil, ki so se z deľjem in snegom sprala iz njiv. Pravilno gospodarjenje s to biomaso je lahko tudi pomemben vir za energetsko oskrbo.

Ker je občina Hodoš ena izmed dveh v Krajinskem parku Goričko, kjer še najdemo rastišča redke in ogroľene rastlinske vrste dišečega volčina (Daphne cneorum L. oziroma grmičastega dišečega volčina - Daphne cneorum f.arbuscoloides) smo se zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko odločili, da značilnosti rastline pribliľamo občanom. V goste smo povabili botanika Branka Bakana, ki je lani poleti opravil inventarizacijo rastišč dišečega volčina na območju občin Šalovci in Hodoš.

Dišeči volčin, ki zraste v nizek grmiček z vijoličnimi, zelo dišečimi cvetovi na Goričkem uspeva na silikatnih tleh, medtem ko drugod po Sloveniji raste na tleh z bazično reakcijo. Najdemo ga na sončnih in suhih mestih ob robovih travnikov ali tik ob gozdnem robu, gozdnih poteh ali cestišču. Na Goričkem uspeva le v okolici Hodoša, Šalovec in Dolenec, do sedaj le na pribliľno 30 rastiščih. Dišeči volčin je na rdečem seznamu ogroľenih rastlinskih vrst in je z Zakonom zavarovana vrsta. Zato ga je prepovedano nabirati, trgati ali kakor koli uničevati. Njegovo uničevanje je kaznivo, zanj je v Zakonu o ohranjanju narave zagroľena kazen.

Kot zadnji predavatelj je István Szentirmai iz Narodnega parka Örség  v madľarskem jeziku predstavil »Pomen in ohranjanje prehodnih habitatov v Narodnem parku Örség«. Med prehodna ľivljenjska okolja spadajo gozdni robovi, mejice, protivetrni pasovi dreves, gozdni ostanki ter praha, v katerih zaradi posebnih mikroklimatskih razmer vlada velika biotska raznovrstnost. Na gozdnih robovih in v mejicah najdemo dišeči grmičasti volčin, okroglolistno zelenko, kijasti lisičjak in druge rastline, ki gostijo ogroľene ľivalske vrste kot sta metulja bakreni senoľetnik in veliki frfotavček. V njih gnezdijo redke ptice kot sta npr. podhujka in sloka.

Zaradi drugačne kmetijske politike se povečuje deleľ gozda ter njiv, zmanjšuje pa se deleľ teh prehodnih habitatov. Uprava parka si zato z različnimi projekti prizadeva ohranjati in ponovno osnovati te t.i. »manjšinske krajinske člene«. Lastniki gozdov in kmetje imajo moľnost pridobiti sredstva za vzdrľevanje gozdnih jas in osnovanje mejic.

Ob koncu večernega pogovora ľupan občine Hodoš Ludvik Orban predlaga, da je treba rastišča dišečega volčina označiti in poiskati še druga. Prisotne opomni na poškodbe gozdnih vlak, ki nastajajo ob spravilu lesa s strojno sečnjo in sprašuje, zakaj se je dopustilo, da je prišlo do tega. Obenem nas poziva, da pošiljamo zanimive prispevke za občinsko glasilo, kjer jih bodo rade volje objavili.

V pogovor se je večkrat vključil Geza Kerčmar, ki pozna veliko rastlin in naravnih zanimivosti v občini. Povabi nas, da si letos skupaj ogledamo nekatere na terenu.

Povzetek Istvána si lahko v angleškem jeziku preberete tukaj.

V priponki si oglejte in preberite tudi plakat o dišečem volčinu, kjer smo poskušali strnili vse kar je zanimivo in pomembno vedeti o njem.

Če ľelite izvedeti več o tej temi, pišite na spletni naslov kristjan.malacic@goricko.info ali gregor.domanjko@goricko.info ali pa pokličite na tel. številko (02) 551 88 68!

Besedilo: Gregor Domanjko
Foto: Gregor Domanjko. Kristjan Malačič  in Stanka Dešnik

nizek, strupen in ogroľen grmiček
udeleľenci pogovora
sekanje mejic
Istvan pripoveduje
Hodoąanci
predstavitev iz parka Őrség
ogroľene vrste
Geza Kerčmar
zastavice
g.ľupan, Ludvik Orban
Plakat
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |