Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net





Članki

Svetovni dan mokri±č ob Muri

trasa poti

03.02.2009

2. februar 2009, Gosdorf/Mureck- Trate- Zg. Konji±če

Mednarodni komite za ohranjanje reke Mure, ki zdruµuje ±tevilne partnerje iz 4 drµav, je ob leto±njem svetovnem dnevu mokri±č organiziral pohod ob reki Muri v znak ohranjanja mokri±č in µelji ohranitev nezajezene reke Mure. Leto±nji slogan pisarne Ramsar, Mokri±ča povezujejo, je dokazalo tudi domala 500 pohodnikov ob reki v beli, sneµni nedelji.

Pot smo začeli v Gosdorfu v Avstriji, kraju, ki je čedalje bolj znan po izvedbi projekta raz±iritve reke Mure na več kot 1 km dolgem odseku. Obreµne utrditve so odstranjene, rečni breg je podalj±an, ustvarjene so plitvine, otoki in prodi±č, skratka Muri so vrnili nove, izgubljene habitate. Monitoring spremljajo preko videokamer, kjer lahko dnevno vidimo dogajanje ob reki. Posledice vračanja proda Muri se µe kaµejo v dvigovanju dna struge, oskrba rečne vode v stranskih rečnih strugah pa µe vpliva tudi na dvig nivoja podtalnice v vodnjakih na levem bregu Mure. 

Pohodniki smo za tem prečkali most čez Muro v Murecku/Tratah, tokrat brez pregleda potnih listov, in ob Muri navzdol ±li do gramoznic v Zg. Konji±ču. Ob poti smo opazovali videz spremenjenega rečnega obreµja Mure na avstrijski strani in prisluhnili razlagi vodnikov o bogastvu in pomenu varovanja mokri±č ob Muri.
 
Ob tem velja omeniti, da je bila mejna Mura vse do leta 1989 nedostopna. Ob njej so svojo pot imeli edino straµarji meje, ljudje pa smo mejo lahko prečkali le na nadzorovanih prehodih – gibanje je bilo omejeno.
 
Obdobje ti. hladne vojne in Relezne zavese, ki je razdelila Evropo po drugi vojni, je v ljudeh pustilo veliko tragičnih spominov, povezanih z dogodki nasilnega ali ukazanega preseljevanja ljudi ob meji po vojni. Po letu 1948, ko so se zaostrili odnosi med velesilama, so se tudi na Muri dogajala usodna prečkanja, ko so begunci vzhodno-evropskih drµav plavali za svoje preµivetje iz takratne Jugoslavije v svobodno kapitalistično drµavo, republiko Avstrijo in pri tem izgubili tudi µivljenje. Ljudem nedostopna Mura je omogočila miren razvoj naravi in ta je prav zato v mejnem pasu ostala bolj vitalna, vsaj na avstrijski strani, medtem ko smo na slovenski strani reki preveč pribliµali meliorirana kmetijska zemlji±ča. Posledice zgrajenih elektrarn in regulirane struge, pa so prizadejale tudi močvirskim logom, ki se su±ijo zaradi upada nivoja podtalnice.

Tako se mokri±ča ob Muri povezujejo z območji narave v celotnem, najdalj±em habitatu, ki je ostal v Evropi v dolµini 8500 km in se razteza od Barentsovega do Črnega morja in Trµa±kega zaliva ter povezuje ljudi v delu in aktivnostih o varovanju narave na±im potomcem. Ime iniciative pod okriljem IUCN je evropska Zelena vez ali european Greenbelt.

Dru±tvo Tabrih iz Razkriµja je poskrbelo za okrepčilo pohodnikov, ki so si poleg ribi±kega doma v Zg, Konjiču ogledali tudi Očeta panonskih hrastov in zaledenele gramoznice. Ob naletavanju snega smo se vrnili nazaj na izhodi±če, kjer nas je pričakala topla enolončnica. Manj utrujeni pohodniki so nadaljevali pot ±e do gradbi±ča opazovalnega stolpa, dvojne vijačnice, ob raz±iritvi Mure, večina pa se je odpravila domov.

Sedaj čakamo pomlad, ko bodo murski logi oµiveli in ozeleneli, vendar bomo takrat vanje odhajali posamič, saj mnoµični pohodi preveč zmotijo µivljenjski ciklus njihovih prebivalcev.

V letu 2009 je bil, to µe 10 pohod, ki ob Muri obeleµuje konvencijo sklenjeno v Ramsarju, z µeljo, da bi reka Mura s svojimi mokri±či postala v vseh 4 drµavah, Avstriji, Sloveniji, Madµarski in Hrva±ki, območje Ramsar in biosferni rezervat v Evropi pod za±čito UNESCO. Kakovost tega območja – zadnjih 60 km tekoče reke Mure je v tem, da v strugi ni nobenega jezu in so mokri±ča povezana z reko Dravo in navzdol z Donavo.

Dru±tvo Tabrih iz Razkriµja je akcijo začelo leta 2000, v letu 2010 pa bo minilo od tega dogodka in začetka delovanja dru±tva 10 let. Tako vabimo vse ljubitelje mokri±č reke Mure µe sedaj na pohod, ki bo v nedeljo 31.01.2010 na območju Razkriµja.
 
Vabimo vas tudi k obisku spletne strani dru±tva Tabrih in dru±tva LEiV

Besedilo: Stanka De±nik
Foto: s.dDe±nik in Kristjan Malačič

raz±iritev struge reke Mure
Bernd Wieser, Peter Arzen±ek
Berthold Langer, Bertl
zbiranje
predsednik dru±tva Tabrih, Franc Riµek
razlage
pozdravni nagovor µupana Vukana
poslu±alci
in pohodniki
z razlogom
prevod v sloven±čino in pozdrav v nem±čini, Stanka
vodniki
pred startom
začetek pohoda
čistilna naprava ob Muri - Cmurek
most čez Muro
Slovenija - 11-mlinski kanal - stara Mura
desni breg
nekdanja pot graničarjev
razlage vodnikov
pohodniki
začetek raz±iritve na avstrijski strani
brzica
dobra volja
opazovanje čez Muro
pogovor ob in o tablah
gramoznice v Konji±ču
pojasnjevalne table
oče panonskih hrastov
hrast pod streho
okrepčilo ob ribi±kem domu
skozi log
Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |