23.09.2012
Grad 22. september 2012
Dnevi evropske kulturne dediščine, DEKD, so se letos pričeli v soboto 22. septembra 2012. Letošnja temo, Izkušnja dediščine, smo na Goričkem posvetili arhitekturni dediščini z razstavo članov Društva arhitektov Pomurja, DAP: Pomurje nekoč in danes. Svoj pogled na to predstavljajo in razstavljajo: Jernej Červek, Stanislava Dešnik, Iztok Zrinski, Ivo Bošnjakovič, Patricija Flisar, Damjan Hidič, Andreja Benko in Miha Domjan.
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki upravlja s kulturnim spomenikom, gradom Grad, smo letos k sodelovanju povabili člane Društva arhitektov Pomurja, DAP. Društvo, ki deluje pod vodstvom arh. Andreje Benko, se je povabilu odzvalo. Člani DAP so na predlog arh. Jerneja Červeka pripravili več plakatov na katerih prikazujejo bodisi svoj pogled na ljudsko arhitekturo nekoč in danes, bodisi svoje predloge arhitekture, ki naj bi izhajala iz dediščine za jutri.
Razstavo smo odprli v soboto ob 17.00. Po razstavi je vodil Jernej Červek. Za kratek nagovor o obnovi gradu Grad smo zaprosili tudi Marleno Habjanič iz ZVKD, ki je bila slučajno na zasebnem obisku.
Razmišljanje ob razstavi …
Nekateri člani, npr. arhitekt Iztok Zrinski in krajinska arhitektka Stanka Dešnik, tudi kritično opozarjajo javnost na pojav novodobne »anonimne« arhitekture, ki spreminja krajinske značilnosti v manj ľeleno smer, saj se pojavlja preveč raznolika in kričeče pisana arhitektura v celotnem prostoru, s čimer se izgublja njegova prepoznavnost in drugačnost ter kakovost kulturne dediščine v kulturni krajini. Pojav je zaznaven v celotnem slovenskem prostoru, čemur ni mogel ubeľati niti prostor v Krajinskem parku Goričko.
Goričko je imelo še pred 20 leti vse značilnosti in kakovosti za vpis na seznam svetovne kulturne dediščine pod okriljem UNESCA kot čez- in ob-mejna kulturna krajina treh narodov in majhnih razpršenih zaselkov v lepo strukturirani kulturni krajini z vso dediščino gradnje ljudskega stavbarstva in avtorske arhitekture od Joľeta Plečnika do starejših mojstrov. Način kakovostne pozidave v prostoru ľal ni niti v pristojnosti uprave zavarovanega območja narave – Javnega zavoda Krajinski park Goričko, saj njegova ustanovitev sloni na Zakonu o ohranjanju narave, ki se ne ukvarja z urbanim prostorom. Premik na boljšo in drugačno prakso tako ne moremo pričakovati niti z upravljavskim načrtom, saj ta ne bo mogel podati ali spremenil zakonodajnega instrumentarija.
Prostorsko načrtovanje in uravnavanje načina pozidave, vključno s podobo hiše, njeno okolico in tudi umestitev infrastrukturnih objektov, ostaja v rokah posameznikov različnih sektorjev in lokalne skupnosti ter je premalokrat podvrľeno konstruktivni kritiki strokovne javnosti iz vrst arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov. Na ta način slovenska dediščina v kulturni krajini dolgoročno izgublja svojo vrednost in se tako globalizira ali spaja z drugimi krajinami.
Vidno poenotenje in brisanje razlik s sosednjimi pokrajinami ustvarja prostor ľe vidnega in nezanimivega, meje med arhitekturnimi krajinami se brišejo. Tako ne moremo več govoriti o prekmurski, primorski ali alpski hiši, ki so nekoč zaznamovale slovenske kulturne in arhitekturne krajine. Ugotavljanje razlik v dediščini gradnje ostaja tako v domeni etnologov in antropologov, ki beleľijo preteklost.
Na srečo v Pomurju še premoremo nekaj arhitekturno in krajinsko izstopajočih ali samosvojih objektov, ki so visoko na seznamu kulturne dediščine in dovolj drugačni, da vzbudijo radovednost pri obiskovalcih, da pripotujejo k nam. Gospodarsko gledano so ti objekti tudi majhni nosilci drobnega turističnega razvoja poleg termalnih kopališč, hrane in pijače, kar ponuja regija obiskovalcem. Pri tem so nedvomno posebni tisti, ki obiskovalcem ponudijo tudi bivanje in s tem doľivetje dediščine na pristen, izkustveni način.
Zato se lahko upravičeno sprašujemo, katere novodobne ureditve in arhitektura bo doľivetje dediščine ponujala čez 100 let?
Besedilo in slika: Stanka Dešnik
O razstavi poglejte še napoved tukaj.
Objava na Trajekt
avtor ideje Jernej Červek in Ciril Kosednar | | |
| | |
| | |
Ivo Boąnjaković, plakat 1 | Ivo Boąnjaković, plakat 2 |
Naravne znamenitosti
