udeleľenci posveta

15.03.2009

Kaj lahko storimo sami v boju proti invazivnim tujerodnim vrstam?

Ctevilo tujerodnih vrst, ki s posredovanjem človeka doseľejo nova območja, se hitro povečuje. Tudi v Sloveniji so ątevilne tujerodne vrste ľe prizadele nekatere ekosisteme, habitate in domorodne vrste, mnoge med njimi povzročajo gospodarsko ąkodo in predstavljajo groľnjo za zdravje ljudi.

Najboljąi način za zmanjąanje negativnih vplivov tujerodnih vrst kot so rastline: japonski dresnik (Fallopia japonica), oljna bučka (Echinocystis lobata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), ľelva - rdečevratka (Trachemys s.elegans) ali signalni rak (Pacifastacus leniusculus) je omejevanje ąirjenje teh in podobnih vrst ter preprečevanje vnosa novih. Poleg zakonodaje je nujno tudi ozaveąčanje prebivalcev, saj so ljudje vedno, namerno ali nenamerno, posredniki pri prenaąanju in vnaąanju tujerodnih vrst v nova okolja.

Ozaveąčanje je tudi rdeča nit projekta Thuja, ki je podprt skozi finančni mehanizem EGP in Norveąki finančni mehanizem, Sklad za nevladne organizacije. V sklopu projektu Invazivne tujerodne vrste – prezrta groľnja (Projekt Thuja) je 10. marca v Ljubljani potekal posvet Tujerodne vrste v Sloveniji. Organizator posveta je bil Zavod Symbiosis skupaj s partnerji. Javni zavod Goričko je v projektu pridruľeni partner. Razstava o tujerodnih vrstah bo tako gostovala na gradu Grad med 19. septembrom in 18. oktobrom 2009. V tem času bo tudi delavnica o prepoznavanju vrst na Goričkem.

Ker so ątevilne t.i. invazivke ubeľnice z vrtov, je omenjeni zavod izdal knjiľico z naslovom Tujerodne vrste; ubeľnice z vrtov. V nadaljevanju lahko preberete nekaj praktičnih predlogov in nasvetov, ki jih lahko sami izvedete in tako prispevate k zmanjąanju problema tujerodnih vrst pri nas.

Na vrtu:
1. Preden na vrtu posadite novo rastlinsko vrsto, se pozanimajte in preverite na spletu, ali ni morda invazivna.

2. Na vrtu ne gojite rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne. Namesto teh posadite podobne vrste, ki ne ogroľajo narave.

3. Preverite, ali na vaąem vrtu ľe uspevajo invazivne rastline, in jih na primeren način odstranite.

4. Če invazivnih rastlin ne ľelite odstraniti, preprečite njihovo semenenje ali plodenje, saj jih lahko v naravo raznesejo ľivali.

5. Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu, in ne v naravo.

6. Nikoli ne sejte meąanic semen, saj so v njih pogosto tudi invazivne vrste.

7. Opazujte svojo okolico. Če opazite, da se nekatere rastline ąirijo zunaj vrtov, jih čim prej izpulite skupaj s koreninami.


V mlaki, ribnku:
1. Vrtno mlako načrtujte proč od naravnih vodotokov in zunaj poplavnih območij. Tako boste preprečili, da bi ob visokem vodostaju tujerodne vrste odneslo iz ribnika v naravo.

2. Rivali iz ribnika ne spuąčajte v naravo.

3. Ostanke vodnih rastlin odlagajte na kompost na vrtu, in ne v naravo, bliľnji potok ali jezero.

4. Preverite, ali v vaąi vrtni mlaki ľe uspevajo invazivne rastline, in jih na primeren način odstranite. Nadomestite jih z neinvazivnimi vrstami.

5. Preverite, ali so kupljene rastline označene s pravilnim imenom. Ctevilne vodne rastline prodajajo pod napačnim imenom.

6. Preglejte posode, v katerih ste kupili rastline in ľivali. Morda se v njih skrivajo invazivni slepi potniki, ki jih ne ľelite v mlaki.

7. Če imate v ribniku ľelve, ga ogradite z najmanj 50 cm visoko ograjo. Ta naj ima odprtine manjąe od 1 cm in navznoter ukrivljen zgornji rob.

8. V ribnik ne naselite rakov. Njihovega pobega ne morete preprečiti niti z ograjo, ker jo lahko preplezajo.

Več o tujerodnih vrstah v Sloveniji in projektu Thuja si lahko preberete na www.tujerodne-vrste.info .

Tujerodne vrste-ubeľnice z vrtov

Pripravil, povzel in fotografiral Gregor Domanjko

Jana predava o tujerodnih vrstah	dr. Nejc Jogan - Botanično druątvo Slovenije	Jana Kus Veenvliet - Zavod Symbiosis
Mladen Kotarac, CKFF	Duąan Bravničar - MKGP	Breda Ogorelec - MOP
Breda o ozaveąčanju prebivalcev	Leon, Nejc in Jana na delavnici	rezultati delavnice