12.03.2012
Murska Sobota, 10. marec 2012
V prečudovitem pomladnem vremenu smo se z dobro voljo, ľe petič, odpravili na potepanje z Bojanom Rajkom in Avtobusom zvestobe. Tudi tokrat smo domačinom, poslušalcem Murskega vala, pokazali domače kraje in na poti dolgi komaj 100 km doľiveli, spoznali, okusili in začutili utrip naših ljudi in krajev. Najprej smo obiskali Beltince, si nazdravili z Gezovo penino in si ogledali slike v galeriji Geza pub-a.
Od tu naprej nas je pot vodila v Filovce k Magdini hiši. Sprejeli so nas Branko Kerman z druľino in Silva Nemeš. Predstavila sta nam Magdino hišo in projekt Sosed k sosedu s katerim smo jo prenovili in ponudili na ogled ter v uporabo za kulinarične delavnice peke kruha. Potepuhi so obudili spomine na svoje otroštvo in slišati je bilo stavke kot: »točno takšna je bila naša hiša, samo naša je imela lesen dimnik« ali pa »točno takšna je bila prednja iľa, samo mi smo imeli pod posteljo še eno za izvleč«. Mali prigrizek in poľirek rdečke in ľe je zvenela harmonika.
Sledili smo sladkemu vonju v Ratkovce na medičarstvo druľine Celec v Krajinskem parku Goričko. Tam smo srečali znance, rokodelce, ki so se prav tako potepali po Goričkem. Vsak potepuh je dobil srček s svojim imenom – sladek prepoznavni znak petega potepanja. Po pokušini in nakupu medenjakov, smo se čez Vučjo gomilo odpeljali še bolj na severovzhod – v Krplivnik ali Kapornak. Pričakala sta nas ľupan Rudolf Bunderla in predsednik madľarske samouprave, Boris Abraham. Predstavila sta nam Škerlakovo hišo in razstavljene predmete, ki so jih zbrali domačini v Krplivniku in bliľnji okolici. Vzdušje je bilo izjemno, potepuhi so obujali spomine in sledila je pesem ob spremljavi harmonike pod spretnimi prsti Niko-ja.
Rupan nas je spremljal na kroľni voľnji skozi Hodoš in ľe smo nadaljevali pot v sosednje Šalovce in zavili proti Adrijancem.
Izletniška kmetija Falaut, Vinka in Klaudije Korpič, nas je pričakala vsa nasmejana. Za začetek smo si ogledali zbirko starodobne tehnike kmečkih orodij in motornih vozil ter traktorjev društva Abraham. Potepuhi so se razvneli pri komentiranju tega in onega vozila, medtem ko so potepuhinje bolj raziskovale orodje za delo z rokami. Sledila je pogostitev na kmetiji z langašem, štercem in ajdovo zlevanko. Zalili smo s špricerjem in harmonika je ľe povabila k plesu in pesmi.
Razigrani potepuhi smo nadaljevali pot proti največjemu gradu na Goričkem in k ogledu razstave fotografij Purača in Sbülla, ki si jo je ogledalo manjše število, saj jih je bolj pritegnila črna kuhinja, prigrizek, špricer in seveda harmonika. Tako so zaplesali in zapeli.
Dan se je nagibal k večeru in odpravili smo se na zadnjo postajo – na kmetijo Smodiš v Otovce. Pričakal nas je mladi gospodar, Vlado Smodiš ml., v prenovljeni kmetiji. Kmetija je dobila novo podobo s sodobnim prizidkom in teraso iz katere smo opazovali osle in ovce na travniku. Večerja z domačimi jedmi in vesela harmonika je kmalu dvignila potepuhe k plesu. Ples so začasno prekinili po tem, ko so v restavracijo vstopili igralci in igralke Kulturno umetniškega društva Budinci. Doľiveli smo kratko gledališko igro s skečem in večini potepuhov iz prvega potepanja znanim, Lajošem s karavle. Smeha ni manjkalo. Z igralci so prišli tudi Zgrabljenci na kvadrat, ki so zapeli in zaigrali in kmalu smo bili vsi na nogah.
Z Bojanom sva pridno dokumentirala razpoloľenje potepuhov s fotografiranjem in obema je bilo v veselje zanimanje potepuhov za naslednji 6. izlet v mesecu novembru. Zasnova zanj je ľe nared.
Besedilo in slika: Stanka Dešnik
Naravne znamenitosti
