25.09.2011

Zakorakali smo v jesenski letni čas tudi po koledarju, a sonce se ne da.
V nedeljo, ko smo imeli praznik buč, je bilo sončno in čudovito toplo, rumeno in svetlo, kot so buče same. Ljudi je vreme kar vabilo na plano, kar se je poznalo pri obisku našega praznovanja.
Letos smo ľe 9. pripravili to praznovanje. Praznovanje je potekalo po ľe utečenih tirnicah. V petek, 23. septembra smo zbirali vzorce bučnega olja. Prinešeno je bilo 26 vzorcev in komisija ni imela lahkega dela. Okrasili smo okolico gasilskega doma in vpadnice. »Štrki«, ki so simbol naše pokrajine, so vabili na praznik buč. V soboto popoldne smo naredile razstavo ročnih del; vezenih in kvačkanih prtičev in roľ. Mlada dekleta in ľene pa so nam pod vodstvom ga. Zdenke Tompa pripravile in skuhale šest menijev jedi, ki so jih potem razstavile.
Na dan praznika je 7 ekip kuhalo bučno prikuho. Vsi sodelujoči so dobili predpasnike. To, kar so skuhali, se je tudi pojedlo. Imeli pa smo tudi kmečko trľnico, kjer so razstavljali in prodajali različne pridelke in izdelke na stojnicah rokodelci KP Goričko. Društvo Diši po Prekmurju je razstavljalo in imelo degustacijo prekmurske šunke in še kaj. Praznik buč pa seveda ne more miniti brez »naj buče«, ki je letos tehtala nekaj čez 200 kg. Prikazano je bilo tudi pobiranje semena iz buč, kar je za nas nekaj samoumevnega, za kakšne meščane pa zanimivost. Seveda pa so imeli svoj kotiček tudi otroci, ki so barvali narisane buče, spretni pa so buče tudi izrezovali. Praznik pa ne bi bil praznik, če ne bi bilo proslave.
Nastopili so otroci iz vrtca, šolarji podruľnične šole Bodonci s svojima mentoricama, nastopila sta dva »komedijanta«, pevke iz Sebeborec pod vodstvom ga. Marije Rituper in še kaj. Program je vodil radijec Marko. In ne nazadnje so tu še naše »gibance«, ki smo jih spekle krepko čez 100. Imele smo nekaj tudi jabolčnih in pecivo iz buč, a je tega hitro zmanjkalo. V kuhinji so letos imeli glavno vlogo moški, ki so skuhali odlične dobrote za nastopajoče in ostale goste. V pomoč pri sami izvedbi prireditve so nam bili tudi bodonski gasilci.
S tem, da narediš nekaj za skupno dobro, za vas v kateri ľiviš, bogatiš tudi sebe. To, da nekam pripadaš pomeni, da nekje si in da so to ljudje, ki jim pripadaš, saj smo ljudje bitja, ki se radi druľimo in praznik buč je bila ena izmed takih priloľnosti za druľenje.

Hvala še enkrat vsem in vsakomur posebej do naslednjega leta, ko bo naša prireditev jubilejna, torej deseta po vrsti.

Za DKR Klas Bodonci zapisala:
Helena Rido