Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





Grad

 
Naslov

Grad 172 9264 Grad

Telefon ++386 (0) 2 551 88 80
Fax ++386 (0) 2 551 88 86
E-pošta tajnistvo@obcina-grad.si
Spletna stran http://www.obcina-grad.si/
Prebivalcev 2302
Velikost 37,39 km2
Župan Cvetka Ficko
 

Vas Grad, središče današnje občine, je največje in najstarejše naselje na Goričkem, prvič omenjen kot Lyndwa, nato kot Gornja Lendava, od leta 1952 pa se imenuje Grad – po srednjeveškem gradu na bazaltni vzpetini. V srednjem veku je tu nastalo upravno središče Goričkega in dolgo tudi Ravenskega. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom, precej si jih sluľi kruh tudi na drugi strani meje. Obilica društev v vsakem letnem času skrbi za kulturno, športno ter turistično razgibanost občine, vsa pa se zdruľijo ob tradicionalni prireditvi občine – to je Noč čarovnic. Druga velika prireditev v občini je kramarski sejem v središču naselja – Pörgi, 15. avgusta ob prazniku Marijinega vnebovzetja oziroma za vel´ko mešo. Velik adut za turistično oľivitev je v grajskem poslopju – grad Grad, ki ga obnavljajo, zaradi lege, zgodovinske vloge v razvoju ter velikosti pa je bil izbran kot najprimernejši objekt za ureditev upravno-strokovnega centra trideľelnega parka Goričko-Raab-Örseg s spremljajočimi dejavnostmi. Domačini si ľelijo, da bi največji grajski kompleks na Slovenskem zaľivel kot ponovno središče gospodarskega, političnega in kulturnega ľivljenja regije. Na grajskem dvorišču je pomembno žarišče energijskih moči, kjer naj bi vibracije grajskih sevanj zdravile različne bolezni. V občini Grad je veliko naravnih lepot in kulturno-zgodovinskih spomenikov. V središču vasi Grad stoji romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, katere ladja je zadnje delo arhitekta Joľeta Plečnika, v zaselku Kaniža kripta oziroma grobnica, ob cesti Grad–Kruplivnik stoji kužno znamenje Beli križ, na Dolnjih Slavečih Pütarov mlin, v zaselku Kukojca pa je spominska plošča prekmurskemu katoliškemu piscu Miklošu Küzmiču.

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |