Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-pošta: park.goricko@siol.net





Članki

S krajinsko politiko do odličnosti v Sloveniji

Goričko pozimi

25.11.2012

S krajinsko politiko do odličnosti v Sloveniji
40 let Krajinske arhitekture v Sloveniji

Ljubljana 23. november 2012

Načrtovalska disciplina, ki je v svetu uveljavljena ľe stoletje, je v Sloveniji našla svoje mesto pred 40 leti, ko je bila na Biotehniški fakulteti odprta študijska smer Urejanja krajine. Jubilejno slovesnost smo diplomanti krajinske arhitekture in naši somišljeniki počastili delovno, s konferenco o Krajinski politiki Slovenije. Morda je v javnosti manj znano dejstvo, da je Slovenija med prvimi podpisnicami evropske konvencije o krajini, ki smo jo ratificirali  15. Julija 2003. Ral smo v stroki enotni, da se s podpisom konvencije skrb za krajino ni povečala, temveč prav nasprotno, ugotavljamo, da so bili doseľki krajinskega načrtovanja 80-tih in 90-tih let, spregledani in zakonodajno onemogočeni. Namesto participatornega in med-sektorskega načrtovanja, ki je lasten demokratičnim druľbam, se čedalje bolj soočamo z institucionalnim načrtovanjem in odsotnostjo poli-loga v skrbi za vzdrľen prostorski razvoj. Prostor in krajina, ki sta zadnji prepoznavni simbol naroda v globalizacijski in potrošniško potratni druľbi, izgubljata vrednote dediščine, kulture, povezane narave, etike in estetike. V krajinah Slovenije se kot rakaste tvorbe razraščajo urbana območja, podeľelje se enoti s primestnim in mestnim prostorom, javne zelene površine se rabijo za pridobitne namene, krajine se industrializirajo in potencial za prihodnje usklajeno krajinsko načrtovanje upada.

Konferenca in zlasti predstavitve gostujočih tujih predavateljev, ge. Maguelonne Dejeant-Pons (vodja sektorja za kulturno dediščino, krajino in prostor na Direktoratu za kulturo, kulturno in naravno dediščino pri Svetu Evrope),  prof. dr. Diedricha Brunsa (profesor Krajinskega načrtovanja na Univerzi v Kaslu in predsednik ECLAS – evropski svet šol za krajinsko arhitekturo), prof. dr. Carla Steinitz (zasluľni profesor za Krajinsko arhitekturo in načrtovanje na Univerzi v Harvardu in Londonu), so v primerjavi s prakso v Nemčiji, Valencii in ZDA, pokazale pravo razseľnost in problematiko odsotnosti krajinskega načrtovanja kot primernega instrumenta odločanja za posege v prostor in ohranjanje kakovostne bivalne in gospodarne krajine. Morda bi bil izhod v ministrstvu za krajino, kot je ob rob predstavitve ciljev evropske konvencije omenila ga. Maguelonne Dejeant-Pons.

Zasluľna očeta študija Krajinske arhitekture v Sloveniji, prof. emeritus Dušan Ogrin in prof. dr. Ivan Marušič , sta v 40-letnem obdobju ne samo vzgojila preko 300 diplomantov krajinske arhitekture, temveč sta bila vseskozi tudi vplivna na zakonodajnem področju, s katerim naj bi se vzpostavilo podporno okolje ter izboljšala praksa razvojnih posegov v prostor.  Večplasten študij, vselej obogaten s sodelovanjem sorodnih šol iz tujine in dana priloľnost primerjati se s prakso, ki so jo v Slovenijo prinašali gostujoči profesorji, je dal študentom širok temelj razumevanja problematike krajinske arhitekture in načrtovanja. Slovenija je trenutno v času napovedanih sprememb okoljske in prostorske zakonodaje, ki naj bi vključevala tudi zahteve iz evropske Konvencije o krajini, na kar sta opozorili ga. Jelena Hladnik in mag. Nataša Bratina. Pri tem je delo z javnostjo nadvse pomembno, kot ga je predstavila mag. Maja Simoneti. V Sloveniji imamo nekaj primerov dobre prakse, ki jih je predstavila mag. Jelka Hudoklin in so lahko zgled novim prostorskim umestitvam.  Zaključil je doc. dr. Aleš Mlakar s preroško napovedjo, »da, krajinsko politiko potrebujemo«.

V zaključnem delu smo prisluhnili zgodovini nastanka študija, novim smerem in sedanjemu stanju. Prijetno je bilo slišati, da ima ljubljanska šola za krajinsko arhitekturo in predvsem prof. Dušan Ogrin zasluge za razvoj študija na Hrvaškem, kot je to predstavila prof.dr. Branka Aničič iz Zagreba.

Akademsko srečanje smo zaključili z Gaudeaums igitur .. in tim sedanjega oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, dr. Ana Kučan in dr. Davorin Gazvoda, sta podelila zahvale profesorjem in gostom ter zasluľnim kolegom, ki so prispevali k uveljavljanju krajinske arhitekture v Sloveniji.

Ob priliki jubileja študija in 20 obletnice ustanovitve Društva Krajinskih Arhitektov Slovenije (ustanovljeno je bilo leta 1992 v Lendavskih goricah),  je v hiši arhitekture na Vegovi 8, v Ljubljani do 7. decembra 2012 na ogled  razstava Krajinska politika Slovenije.

Konferenca in razstava sta spodbuda slovenski druľbi, da se ozre na srebrnino naroda, ki je shranjena in zapisana v slovenskih krajinah, ter jo s pravim načrtovanjem in skrbnim upravljanjem obvaruje našim prihodnjim rodovom. Prilika za ukrepanje je prav zdaj, ko v regijah in drľavi snujemo razvojne načrte za naslednje sedemletno obdobje med 2014 in 2020.

Ali bomo skrb za slovensko krajino znali in hoteli videti in prepoznati ter jo vtkati v odličnost Slovenije?

Besedilo in slike v albumu: Stanka Dešnik, univ. dipl. inľ. kraj. arh.

40 let krajinske arhitekture v Sloveniji

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |