Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net





Članki

Rabe so rekle svoj DA

11.04.2012

Rabe so rekle svoj DA

Letošnja pomlad, ki je najprej postregla z nizkimi temperaturami, potem pa še z dolgotrajno sušo, ni povzročila nevšečnosti samo ljudem, ampak je v nenavadne tirnice postavila tudi naravo. V nekaterih prejšnjih letih smo prve dvoµivke opazili µe konec februarja, medtem ko se je letos začelo premikati komaj sredi marca.

Zaščitne mreµe za dvoµivke smo enako kot lani tudi letos postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih, ob lokalni cesti Krašči-Ropoča ter ob ribnikih v Kančevcih. Skupna dolµina postavljenih mreµ je bila nekaj malega več kot 2 km. Letos prvič smo zaradi migracije dvoµivk organizirali popolno nočno (od 20h do 5h) zaporo občinske ceste severno od Ledavskega jezera.

Migracija se je začela 12. marca s skromnimi 11 primerki navadne krastače, kljub suhemu vremenu pa smo jih µe 20. marca ob mreµah našteli skoraj 2300. Zaradi nihanja nočnih temperatur, ko so le te kako noč zlezle tudi pod ledišče, je bilo tudi število dvoµivk iz noči v noč precej različno.

Neposredno ob mreµah večjega povoza dvoµivk nismo opazili, na nezavarovanih odsekih, kjer se na glavno cesto priključijo poljske poti pa je bilo zabeleµenih nekaj čez 600 povoµenih dvoµivk. Precej več je bilo povoza pred zavarovanimi odseki v smeri Krašč in Ropoče, zato bo naslednje leto nujno potrebno predvsem na regionalni cesti povečati dolµino zavarovanega odseka.

Vsekakor pa letošnja uspešna akcija ni samo zasluga delavcev iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko, ampak so tokrat največje breme nosili zunanji sodelavci. Pomoč preko študentskega servisa smo poiskali za postavljanje mreµ in tudi za prenos dvoµivk čez ceste. 

Da je zavest o pomembnosti ohranjene narave za človeka vse večja, dokazuje tudi dejstvo, da se nam vsako leto pri tej akciji pridruµi vse več prostovoljcev. Ob toplih deµevnih nočeh, ko je bilo na cestah dvoµivk največ sta nočno patruljo ob Ledavskem jezeru spet opravljala Valentina Novak in Robi Bertalanič iz Nuskove, praktično vsako noč je bil na terenu Robi Gjergjek iz Serdice, marsikdaj pa so se mu pridruµili tudi drugi: Anja Ivanuš iz Moškanjec, Gabriel Janič iz Sotine, Monika Kozar iz Vaneče, Sandra Forjanič iz Pertoče, Leon Borovnjak iz Sotine in Andreja Curman iz Sotine. 

Renati Rnidarič iz občine Cankova je znova uspelo motivirati osnovnošolce iz OŠ Cankova: Adelo Pintarič, Jernejo Kuzma, Laro Recek, Luko Rnidarič, Anejo Rnidarič in nekdanjo učenko OŠ Cankova Klementino Kuzma, ki so se nam pridruµili µe tretje leto zapored. Akciji pa so se letos pridruµili še učenci iz OŠ Fokovci: Ran Postruµnik, Tjaša Fartek, Nuša Balajc, Aljana Havaši, Herco Mirjana, Vanesa Sakovič in učiteljica Sonja Tot ter učenci iz OŠ Bogojina: Nemec Hana, Tamara Prelič, Tjaša Plej, Sindy Korbelj, Nataša Feher, Miša Gregorec in učiteljica Nataša Vratarič.

Posebna zahvala je namenjena občini Rogašovci, da so nam dovolili nočno zaporo ceste, občanom Rogašovec za razumevanje in Cestnemu podjetju Murska Sobota, ki so nam posodili prometne znake.   

Zaščitne mreµe smo pospravili, saj je spomladanska mnoµična selitev dvoµivk na mrestišča µe končana, kljub temu pa moramo v bliµini mlak, močvirji in jezer biti pozorni, saj še posebej v deµevnih nočeh, na cestah lahko naletimo na dvoµivke, tudi v večjem številu.

Postavljanje zaščitnih mreµ je le eden od ukrepov varstva dvoµivk, ki pa ne zadostuje, če ne varujemo poleg mrestišč (vode, kjer se dvoµivke razmnoµujejo) tudi prehranjevalne habitate dvoµivk, kot so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi, ter še posebej pomembne mejice.

Vsekakor smo premalo pozorni na dejstvo, da v nravno okolje vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, se lahko zgodi, da bo prihajalo do lokalnih izumiranj dvoµivk in s tem bomo izgubili tudi ljudje: Ne bo več dvoµivk, ki bi nam brezplačno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi (regulacija majhnih µivali, ki v kmetijstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu lahko predstavljajo škodljivce).

V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo pripravljali tudi naslednja leta.

Besedilo: Kristjan Malačič, Javni zavod Krajinski Park Goričko
Foto:Kristjan Malačič, Gregor Domanjko, Matej Vranič in Alen Nemec

Članek na Sobota.info

Copyright © Krajinski park Goričko | Design & production CREATIV Novi mediji d.o.o. |