pomenljiv slogan v ąolski jedilnici

13.02.2010

Večerni pogovori o naravi v mednarodnem letu biotske raznovrstnosti

Gorički gozdovi pozimi

Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo v petek, 5. februarja v Osnovni šoli v Bodoncih pripravili prvo predavanje v ciklu večernih pogovorov o naravi v Mednarodnem letu biotske raznovrstnosti 2010. Predavanja in pogovori, ki se bodo zvrstili v vseh občinah na območju Krajinskega parka Goričko so namenjeni ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev parka na temo biotske raznovrstnosti. Pod tem pojmom razumemo bogastvo in pestrost ľivljenja na našem planetu, ki se ľal zaradi neomejene rasti človeškega prebivalstva in njegove potratne rabe naravnih virov, vedno bolj zmanjšuje. Najmanj, kar lahko sami storimo proti temu je, da delno spremenimo naš način ľivljenja in razmišljanja.

Maloštevilni, vendar radovedni publiki, je  Kristjan Malačič v uvodu predstavil pomen in organiziranost varstva narave v Sloveniji ter biotsko raznovrstnost v Krajinskem parku Goričko. Rumena maslenica, strašničin mravljiščar, veliki skovik in zelena krastača so le del danes ogroľenih ľivalskih vrst, ki so se doslej uspele v več kot 6000 let dolgem obdobju, odkar je človek prisoten na tem prostoru, ľiveti skupaj z njim na Goričkem.

Gregor Domanjko nam je v nadaljevanju pribliľati temo večera – Goričke gozdove pozimi. Gozdovi sodijo med najbolj razvite in organizirane ekosisteme na najbolj ľivem planetu v našem osončju. Gorički gozdovi so bili vedno pod močnim gospodarskim vplivom, zato danes kaľejo zelo spremenjeno zunanjo podobo. Zlasti odnašanje stelje za ľivino je zelo pripomoglo k temu, da namesto hrasta gradna, navadnega gabra in bukve, v lesni zalogi s 30 % prednjači rdeči bor. Rdečemu boru se moramo zahvaliti, da danes na izpranih in izčrpanih tleh ustvarja pogoje za ponovno naselitev bolj domačih drevesnih vrst kot pionirska vrsta. Med ľivalskimi vrstami, ki so posredno in neposredno vezane na gozd omenimo še hrošča rogač, črno ľolno, hribskega urha ter jelenjad.

Gorički gozdovi znani po svoji »gobonosnosti« kaľejo pestro podobo tudi zaradi drobno posestniške strukture, ki izhaja iz madľarskega dednega prava, po katerem je bila posest razdeljena med vse naslednike. Ob koncu smo predstavili še mejice, ki na ľalost po Zakonu o gozdovih niso gozd in so vsako leto podvrľene grobemu odstranjevanju, ki je daleč od nekoč tradicionalnega premišljenega izsekavanja, ki je omogočilo preľivetje številnim vrstam v kulturni krajini.

Več o mejicah in naši gorički posebni rastlini, dišečem volčinu bomo spregovorili v petek 19.02.2010 v občinski dvorani na Hodošu, na drugem večernem pogovoru o biotski raznovrstnosti Krajinskega parka Goričko.

Če ľelite izvedeti več o tej temi, pišite na spletni naslov kristjan.malacic@goricko.info ali gregor.domanjko@goricko.info ali pa pokličite na tel. številko (02) 551 88 68!

Besedilo: Gregor Domanjko
Foto: Stanka Dešnik

posluąalci	Kristjan	o Gorički raznovrstnosti
Gregor o goričkih gozdovih