02.04.2006

TRAVA, TRATA, TRAVNIKI, TRAVIŠČA, TRAVINJE …
ČRETE, ŠERJE, MÜZGE, PUSTOTE, SERKA, SMULJDŽE …
SENOŽETI, PAŠNIKI, KOŠENINE, TREBEŽ, KRČOJNA …

V četrtek, 30. marca 2006 smo v Veliki, viteški dvorani gradu Grad gostili srečanje z vestnimi kmečkimi gospodarji in gospodinjami, predvsem tistimi, ki uveljavljajo ukrepe SKOP-HAB in Travinje.

V okviru projekta »Živeti z Naturo 2000 na Goričkem« smo tako lastnikom najbolj ogroženih življenjskih okolij – habitatov travnikov, predstavili njihove vrednosti, pomen v kulturni krajini in v ekosistemu, procese v naravi in zanimivosti, ter jih na ta način poskušali pritegniti k pravilni in tudi k alternativni rabi in vzdrževanju teh površin. Na srečanju smo prisluhnili tudi težavam, kar bo prispevalo k oblikovanju izhodišč varovanja travnikov skozi nastajajoč upravljavski načrt za območje KP Goričko in posredno območje Nature 2000, kjer Zavod RS za varstvo narave pripravlja smernice za varstvo vrst in habitatov.

Predavali so:
Mag. Valerija Kuštor: Travniki, ki naj ostanejo
Kristjan Malačič: Metulji na Goričkem
Slavko Petovar: Program razvoja podeželja 2007-2013
Zita Flisar-Novak: Kako in kje uveljavljamo ukrepe SKOP za travinje?

Srečanja se je udeležil tudi veterinar Slavko Švenda, ki je poudaril, da so najboljši potrošniki travniške biomase prežvekovalci, ki morajo dobiti čim bolj pestro sušeno travo – seno, saj si z vnosom mikroorganizmov v vamp olajšajo prebavo. Poudaril, je da je beljakovinsko bogata hrana za govedo lahko problematična, saj tako krmljene živali pogosto zbolevajo, imajo težave v razmnoževalnem ciklusu in krajšo življenjsko dobo.

Kot najbolj moteče ovire ob ohranjanju travnikov je bilo izpostavljeno:

• prenizka višina subvencije za travnike napram subvenciji za intenzivno obdelane poljedelske površine
• omejitev na velikost površine – 1 ar
• datum za čas košnje – 15. julij je nerealen, ker je takrat na travnikih samo še slama
• premalo vrst ukrepov, premajhna pestrost
• velike škode po divjadi na vzhodnem Goričkem
• ukrep v SKOPu za vzdrževanje travnikov ne predpisuje ali mora biti košen in biomasa pospravljena ali je lahko samo mulčen. Mulčenje kot ukrep preprečevanja zaraščanja je iz vidika ohranjanja habitatov travnikov zelo uničujoče za floro in favno ter ne dosega cilja varstva habitata.

Srečanja sta se udeležila tudi strokovnjaka, biologa iz sosednje Avstrije, Johann Pfeiler iz Radkersburga in dr. Joachim Tajmel iz Jennersdorfa. Predstavila sta nam ukrepe varstva travnikov v Avstriji v njihovem programu imenovanem ÖPUL.

• v Avstriji je ÖPULu 81 ukrepov za uveljavljanje subvencij, medtem ko jih imamo v Sloveniji 21
• v Avstriji ni omejitev na velikost površine za katero se uveljavlja subvencija. Edina omejitev je velikost celotnega kmečkega gospodarstva, katerega obdelovalne površine ne smejo biti manjše od 2 ha. Velikost posameznih parcel ni omejena. Na razparceliranost je možno uveljavljati dodaten ukrep za razdrobljenost posesti.
• limit pri plačilu subvencije je 700 EUR/ha, ne glede na to za kateri ukrep gre in je postavljen s strani EU. Dodatno lahko dežela subvencionira površine z nagrajevanjem tistih kmetov, ki posebej dobro in lepo skrbijo za krajinske elemente, ki so pomembni za varstvo narave.
• v ukrepih ÖPUL-a v naslednjem finančnem obdobju 2007-2013 čas košnje ne bo predpisan z datumom, temveč s pojavom cvetenja značilnih grmovnic ali rastlin (npr. prve košnja ob cvetenju črnega bezga)
• pri določanju ukrepov v Avstriji kot svetovalci sodelujejo biologi, ki imajo v naravovarstvenem načrtu (Štajerska), narisane ti. modre, rdeče in rumene površine. Biolog in gospodar kmetije obhodita posestvo in si ogledata vrednost in primernost površin in krajinskih členov za varstvo narave. Biolog svetovalec naredi predlog in izračun za uveljavljanje subvencij in ga pošlje na deželno vlado na oddelek za varstvo narave. Gospodar kmetije na tej podlagi lahko zaprosi na kmetijski zbornici za subvencijo. Izvajanje ukrepov je v stalnem nadzoru s strani biologa.
• svetovalci-biologi so plačani s strani deželne vlade
• svetovalci morajo biti pazljivi pri vzporejanju ukrepov iz kmetijstva z ukrepi določenimi v območjih Nature 2000, da ne pride do navzkrižij.

Primerjava med slovenskimi in avstrijskimi ukrepi v kmetovanju je očitna. Ob izdelavi načrta upravljanja v območju Krajinskega parka Goričko, bomo v projektu živeti z Naturo 2000 na Goričkem, predlagali dodatne ukrepe in spremembe že uveljavljenih.

Besedilo in slika: S. Dešnik

mop.BMP		mag.Valerija Kuątor
Kristjan Malačič	Slavko Cvenda	Slavko Petovar
novi cilji	posluąalci	posluąalci