1. decembra 2007 so v vasi Apatistvanfalva/Števanovci v Slovenskem Porabju na Mad¾arskem odprli muzejsko zbirko v obnovljeni stra¾nici, kjer so razstavljeni predmeti iz µivljenja vojakov, ki so varovali mejo madµarske drµave. Začetki segajo v leto 896 in se zaokroµujejo z letnico 2006, kot lahko vidimo na enem od lesenih stebrov pred hišo.
Muzejska zbirka sestoji iz ponazoritve ¾ivljenja stra¾arjev meje, ki so v tej hiši prebivali, skrbeli za konje in kasneje za vozila.
Drugi del zbirke v notranjih prostorih je večinoma namenjen obdobju po letu 1948, ko je bila meja s Slovenijo in z Avstrijo najbolj zastraµena s ti. ®elezno zaveso. Vidimo lahko naprave, ki so sluµile za nadzor meje in zveze med mejnimi straµarji, učne pripomočke za prepoznavanje letal in nadzorno tablo z magnetki, ki so ponazarjali posameznega straµarja in njegov dnevni poloµaj na terenu. V sosednjem prostoru so razstavljeni predmeti iz µivljenja v straµnici, jedilni in dnevni prostor ter uniforme straµarjev skozi vsa obdobja. V zadnji sobi je na ogled maketa objektov Relezne zavese in pripomočki, ki so jih begunci uporabljali za beg preko meje. Dejansko stanje in nadzor nad prebegi preko meje, je predstavljeno v naravi v zunanjem prostoru, kjer nam je vodnik, upokojeni straµnik, László Merkli, razloµil celoten potek vzdrµevanja in nadzora nad dogajanjem na meji. Vidimo lahko tudi vozila, ki so nadzorovala mejo v času hladne vojne in med njimi tudi patruljna čolna, ki sta nadzorovala mejo na Neµiderskem jezeru.
Meja z Avstrijo je bila stroµje varovana od meje z Jugoslavijo. Od Gornjega Senika in vse do Fertõda pri Neµiderskem jezeru je bila postavljena dvojna µična ograja z vmesno ograja iz bodeče µice, ki je bila pod električno napetostjo. Vsako morebitno plezanje so zaznali v centrali, in mejni straµarji so se pognali v lov za beguncem. Še preden je begunec poskusil plezati prejo ograje je moral prečkati preoran pas zemlje v katerem so bile poloµene pehotne mine. Če mu je uspelo priti do ograje in so v centrali zaznali električni signal, so mejni straµarji s sledilnimi psi, na konjih ali v vozilih, po sledeh na zemlji začeli iskati kraj prečkanja. Pregled nad dogajanjem ob meji so imeli tudi straµniki v visokih straµnih stolpih razpostavljenih vzdolµ meje. V njem sta bila po dva vojaka.
Meja z Jugoslavijo, SFRJ, oz. R Slovenijo je bila varovana samo z dvojno µično ograjo in vmesnim preoranim pasom, v katerem so bile poloµene pehotne mine. Tudi ob tej meji so stali straµni stolpi, vendar le s po enim straµnikom na vrhu.
Po padcu napetosti med velesilama v obdobju hladne vojne, so v 70-tih letih začeli z odstranjevanjem min, kar je trajalo več let in pri čemer so bili mejni vojaki tudi večkrat poškodovani. Preoranega pasu niso več vzdrµevali in zemljo je ponovno osvojila narava z mladim drevjem. V letu 1989,19. avgusta, ko je bila Relezna zavesa pretrgana v Fertõdu med Panevropskim piknikom z begom 600 vzhodnonemških drµavljanov na Zahod, se je začel proces ponovne zdruµitve Nemčije in Evrope. Še v istem letu so obmejni straµarji začeli odstranjevati Relezno zaveso, ograje in straµne stolpe.
Muzejska zbirka, ki ji domačini pravijo ´soudački muzej´, na prepričljiv način ponazarja takratno µivljenje ob meji, ki so ga preµivljali mladi madµarski vojaki v času sluµenja vojaškega roka ter hkrati govori tudi o neprehodni ločnici med ljudmi ob meji, s katero so bile nasilno pretrgane druµinske in prijateljske vezi. Zastraµena in neprehodna meja je vplivala tudi na popolno ločitev slovenske in madµarske manjšine od matičnega naroda. Veliko ljudi je zapustilo obmejno območje, ki ga je prav zato bolj osvojila narava.
Z letom 2007 smo mejno kontrolo dokončno odpravili (Shengen), spet lahko pešačimo in tudi kolesarimo ob meji brez strahu, da nas bo prestregel obmejni straµar iz zasede. Upajmo, da bo to skoraj 40-letno obdobje trpljenja ob meji poslej ostalo le še v muzejskih zbirkah.
Priporočamo vam obisk in ogled zbirke, ki jo najdete v Števanovcih/Apatistavanfalva, kamor boste iz Slovenije najlaµe našli s prečkanjem drµavne meje v Čepincih. Po prečkanju meje boste prišli v vas Verica-Riktarovci/Ketvolgy in nedaleč naprej so µe Števanovci. Muzej stoji ob cesti v vasi, prepoznaven pa je po madµarski zastavi.
Po zbirki vodi László Merkli – tel.: +36 3048 44 347, govori malo slovensko
Ali njegova hči Adrienn Merkli, tel.: 0036 305 137 306
Leta 2003 se je rodila ideja o Zeleni vezi v Evropi ali Europeaen Green Belt, ki sloni na povezovanju ljudi skozi aktivnosti varovanja narave in ohranjanja kulturne krajine ter vzdrµnega gospodarskega razvoja v obmejnih območjih. Iniciativo je podprla Svetovna zveza za varstvo narave, IUCN, ki koordinira projekte in skrbi za delovanje mreµe številnih strokovnjakov povezanih v Evropski Zeleni vezi. Več o aktivnostih in izvedenih projektih lahko preberete in vidite na spletnih straneh.
http://www.europeangreenbelt.org/
članek je oblikovan v okviru projekta Greenbelt, ki ga sofinancira EU in MOP
Na drugi strani Slovenije so v straµnem stolpu v Šempetru pri Novi Gorici uredili najmanjši muzej. Več o tem http://www.goriskimuzej.si/stolp.html .
spominsko obeleµje obmejnim straµarjem | | |
spominska plo±ča in smreka za vsako obmejno četo | | |
| | ponazoritev µelezne zavese |
telefon za komunikacijo med straµarji ob meji | | nadzorna tabla straµarjev na terenu |
| straµarji med pregledom meje | |
| | |
| uniforme mejnih straµarjev | |
Naravne znamenitosti
