|
Informacijski center Krajinskega parka Goričko
Grad 191, 9264 Grad
Tel: ++386 2 551 88 60,
Fax: ++386 2 551 88 63
tel.: (031) 354 149
e-po¹ta: park.goricko@siol.net
|
|
|
|
Seminarji
Kmetovanje na priobalnih zemlji±čih
Mitja Bricelj, Matjaµ Jeµ in Darij Krajčič 26.08.2008 Z A P I S
V okviru 46. kmetijsko-µivilskega sejma v Gornji Radgoni (23.-29.08) je Javni zavod Krajinski park Goričko organiziral strokovno srečanje na temo
Kmetovanje na priobalnih zemlji±čih Srečanje je bilo v torek 26. avgusta, ob 14.00 v dvorani 4 v Gornji Radgoni
Referenti so bili Ministrstvo za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj, drµavni sekretar: Predstavitev določil Zakona o spremembah zakona o vodah, sprejetih v letu 2008
g. Andrej Bibič, direktorat za okolje, sektor za politiko ohranjanja narave: Operativni program upravljanja z območju Nature 2000 2007-2013
dr. Katarina Groznik Zeiler, sektor za zavarovana območja: načrti upravljanja zavarovanih območjih narave
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano sektor za sonaravno kmetijstvo, ga. Marta Hrustel Majcen: kmetovanje na priobalnih zemlji±čih
Javni zavod Krajinski park Goričko, ga. Stanka De±nik: moµnosti za drugačno kmetovanje na priobalnih zemlji±čih
Razprava je potekala v smeri seznanjanja novih zakonskih določil spremenjenega zakona o vodah, ki uvaja evropski pravni red na področju varovanja voda in izbolj±anja ekolo±kega stanja vodotokov s poudarkom na čezmejnih potokih in rekah. Gre za 40 (oz. 15 ) m ±irok pas priobalnih zemlji±č na obeh bregovih voda 1. reda (čezmejni potoki) ali 5 m ±irok pas ob vseh ostalih potokih, kjer naj ne bi bilo intenzivnega kmetovanja, urbanizacije, onesnaµevanja, ki pa je lahko tudi ±ir±i ali oµji. Gre hkrati tudi za prostor, ki je bil nedavno, pred 30 in manj leti, spremenjen in intenziviran za kmetijsko rabo ter povečini melioriran in osu±en z jarki. Travni±ko rabo so zamenjale njive. Posledice se kaµejo v izgubljeni samočistilni sposobnosti voda, izgubi krajinske pestrosti in tudi izgubi drugih potencialnih rab, kakr±ne je rekreacija in turistična dejavnost. Sektorji vodnega gospodarstva, varstva narave in kmetijstva se morajo preko prostorskih načrtov in pravilno usmerjenega programa razvoja podeµelja, dogovoriti o spremembi rabe ter o tem prepričati lastnike priobalnih zemlji±č. Nedvomno bi pri tem prvi morali pokazati zgled zakupniki zemlji±č v drµavni lasti, ki gospodarijo s povr±inami ob vodah. V razpravi je bilo manj strokovnjakov iz kmetijskega sektorja, referentka iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je določilo Zakona o vodah, predstavila kot omejevanje kmetovanja oz. ga razume kot prepoved, ki izhaja iz tega, da ni dovoljeno gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
Nedvomno bi kazalo nekdaj poplavni svet tik ob potokih vrniti vodam in tako kot je bilo to µe nekoč, ta prostor nameniti drugačni kmetijski rabi v teh ti. blaµilnih conah. Priloµnosti obstajajo tako v µivinoreji kot v pridobivanju biomase iz obvodnih vegetacijskih pasov, ki so kot krajinski člen strukturno bogatili kulturno krajino, izbolj±evali mikroklimo in prispevali energijo v obliki lesne mase. Travni±ke povr±ine neposredno na priobalnih zemlji±čih bi bile spet lahko namenjene spravilu sena in pa±i ter tudi prostočasnim dejavnostim za ljudi.
Za iskanje skupnih re±itev na samo enem, omejenem prostoru na±e domovine, bo tako potrebno organizirati ±e več podobnih razprav, predvsem zato, da se bodo vsi zaposleni v javnih institucijah, ki so v Ljubljani in tisti, ki so v lokalnem okolju, seznanili z delom tudi drugih resorjev in njihovimi zakonskimi normami, s ciljem ustvarjati sodobno kulturno krajino Slovenije, ki bo po meri vseh drµavljanov. Kmetijsko-µivilski sejem je nedvomno pravo okolje za srečevanje in izmenjavo strokovnih pogledov ter za soočenje z resničnim stanjem na terenu samem.
Besedilo: Stanka De±nik
Foto: Silva Neme±
| | | | | | | predavatelji med razpravo | | | Marjana Hoenigsfeld Adamič | | na stojnici po konferenci | | | za uspe±nej±e sodelovanje | |
|
|
|
|
|
|
|