19.02.2006
Valentinov pohod se je letos odvil že sedmič v organizaciji domačinov Sotine in Serdice, ki jih k temu spodbuja Viktor Benko in Območna obrtna zbornica M.Sobota.
Tudi letos je veljalo, da je Valentin prinesel ključe od korenin in da so ptički že v veselem ljubezenskem rajanju. Vse povedano smo pohodniki, ki nas je bilo preko 200, tudi videli in preizkusili razlike med zamrznjenimi in odtajanimi, blatnimi tlemi. Pohodniki so lahko opazovali tudi kamenine, ki jih tukaj že od pradavnine razjedajo vode in preko njih grebejo ozke doline s strmimi bregovi, ki jim ni enakih drugod po Goričkem. Posebnost poti je tukaj naravni izvir slatine, ki teče v potok in je nedvomno naravna vrednota Goričkega. Naravna vrednota je tudi sam Sotinski breg ali Kugel, ki je s svojimi 418 m nad morjem uvrščen med vrednote državnega pomena kot krajinsko in geomorfološko pomemben hrib pod št. 7531. Žal v njem poteka lomljenje kamna in njegova nekdaj okrogla oblika hitro izginja. V njegovih odlomljenih stenah lahko razberemo geološko preteklost nastanka zemeljske skorje.
Pohod je bil nadvse družaben, saj so nas gostili kar na dveh postojankah – pri Lapuševih in Kolerjevih. Na samem vrhu je bril oster zimski veter in pogled v doline na obe stani je skozi meglo razkrival lepote krajine na slovenski južni strani in na sever na Štajesrki in Gradiščanski strani. S tančico megle zakrit je bilo videti tudi grad Kapfenstein na severozahodni strani, medtem ko našega gradu ni bilo mogoče videti. Razpoloženje je bilo dobro in po krstu Koranta smo se spustili po graničarski poti na severni strani Kugle tik ob avstrijski meji do mejnega prehoda Sotina-Kalch, kjer smo »vstopili » v Slovenijo, v Krajinski park Goričko in v občino Rogašovci. Vhod v Slovenijo in Goričko na tej strani je preko mostu Klausenabacha, ki se izliva v Ledavo. Njune vode, ki so tukaj ustvarile »kanjon« so po prehodu med Sotinskim in Serdiškim bregom v mehkejše sedimente izgreble najširąo dolino na Goričkem.
Na zahodni in južni strani Sotinskega brega nas je pričakalo sonce in pravo pomladno vreme. Pot mimo kamnoloma in Dajčovega mlina nam je razkrila tudi podjetniško aktivnost tega dela Goričkega, videli pa smo tudi z odpadki napolnjen kontejner nasproti spomenika kulturne dediščine Dajčovega mlina, ki ni bil ravno prijeten.
Zaključek pohoda se je odvijal v Gasilskem domu v Sotini, kjer so pohodniki po pripravljenem okrepčilu, pasulju in klobasi, tudi zaplesali – nekateri s Koranti in drugi s svojimi partnerji.
Kakšno je bilo razpoloženje in kaj vse smo videli si oglejte v priloženih fotografijah. Sicer pa vabljeni na pohod prihodnje leto.
Besedilo in slika: S.Dešnik
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
| | |
| 7-po gozdni poti na Lapušev breg | 9-postojanka pri Lapoševih |
13-klopi čakajo na pomlad | | 21-pričakali so nas Koranti |
25-spuščanje z vrha ob A-meji | | 31-vstop v KP Goričko in občino Rogašovci |
| 34-odpadki čakajo na odvoz | 39-plačilo za ples - ruta-trak |