zbiranje pohodnikov

16.03.2011

Sobota, 12. marec 2011

Cankova je vabila, mi smo bili tam

Sončno jutro nas je vabilo na 12 km dolg pohod. Tokrat malo drugače. Po poteh, ki jih ne moremo prevoziti, po zgodbah, katerih šepet je daleč stran. Poklon pred cerkvijo Sv. Joľefa na Cankovi, zaščitnika vseh ročnih delavcev in obrtnikov, nam je bil dobra popotnica za lepo, a ne najlaľjo pot. Korak nas je vodil skozi gozdno učno pot Fuks grabo, naprej do oljarne v Gerlincih, kjer smo poskušali goričke dobrote. Z okusom po sveľe natisnjenem bučnem olju smo stopili na zorano njivo. Majhne potke v široko dolino, drevesa, ki ľe vonjajo pomlad, gregorjeva sobota, ki je vabila na svatbo ... takšno se je orisalo sobotno dopoldne na Goričkem. Hrib navzgor in navzdol in ľe smo bili na Bernardini poti. Poti, ki je posvečena mag. biologije Bernardi Novak, avtorici števinih priročnikov, učbenika in idej, ki so Goričko obarvale za odtenek bolj zeleno. Jezero je govorilo o zgodbi, ki je zamrznilo točno takrat, ko je bila pripoved najbolj burna. Veter nas je neprijazno povabil do plošče v Kraščih, kjer se začne Bernardina pot. Tam so nas pričakali člani Športnega društva Stüdenec, Cankova in člana DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) s spektivom. Okrepčali smo se, pogledali belo čapljo in vrane, ki so imele svoj oder na ledu in šli z zvokom harmonike do Domajinec, Topolovec in na kosilo na Cankovo. S teľkimi nogami in dobro mislijo nas je vabila sobota še na popoldanske prireditve. Nič, v nedeljo se počiva.

Besedilo in slika: Valentina Novak

pred cerkvijo Sv. Joľefa

v gozdu

pri Ledavskem jezeru