baročno grajsko ogledalo

23.09.2008

»Obletnica omembe posestva Lyndwa 1208«


V listini iz leta 1208 je med drugim zapisano »terram quandam Lyndwa ad Ferrum castrum pertinentem«. S temi besedami je bil prvič v zgodovini omenjen, takrat ąe kot posestvo Lyndwa, grad na Goričkem. Z omenjeno listino je takratni ogrski kralj podaril zemljiąče Lyndwa grofu Andreju iz Vasvarja. Z omenjeno darovnico se je začela 800 letna burna zgodovina gradu, posestva in nenazadnje ljudi v gradu in okrog njega.

Obletnico omembe posestva Gornja Lendava, Lyndwa 2008 smo počastili z nastopom goričkih in porabske folklorne skupine. Na na grajskem dvoriąču so zaplesali
Folklorna skupinaZveze Slovencev Gornji Senik
Folklorna skupina KUD Calovci
Folklorna skupina KUD Goričko Gornji Petrovci
Folklorna skupine KTD Moąčanci

Učenci Osnovne ąole Grad so nastopili z recitalom Cel je popotnik skozi atomski vek in pesmimi otroąkega pevskega zbora.

Po kulturnem programu smo poskusili nekaj domačih goričkih dobrot ter si ogledali manjąo kulinarično razstavo v črni kuhinji.

Grajska vrata so bila ta dan odprta za vse obiskovalce brez plačila vstopnine v okviru Evropskih dnevov kulturne dediąčine.

V listini iz leta 1208 je med drugim zapisano »terram quandam Lyndwa ad Ferrum castrum pertinentem«. S temi besedami je bil prvič v zgodovini omenjen, takrat ąe kot posestvo Lyndwa, grad na Goričkem. Z omenjeno listino je takratni ogrski kralj podaril zemljiąče Lyndwa grofu Andreju iz Vasvarja. Od tu naprej je ąlo samo ąe navzgor. Grof Andrej je namreč posest močno raząiril: na zahodu do Kučnice, juľno mejo je predstavljala reka Ledava, na vzhodu pa je posest zaobjemala ąe vasi Otovci, Vaneča, Sebeborci, Fokovci, Lončarovci in Srediąče. Z omenjeno darovnico se je začela 800 letna burna zgodovina gradu, posestva in nenazadnje ljudi v gradu in okrog njega.

Pa se ustavimo najprej pri ljudeh. Znana je prva rodbina, ki je posedovala grad, torej ľe prej omenjeni vasvarski grofje, ki jim sledijo mnoge po imenu bolj ali manj znane druľine. V letih od 1269 do okrog 1275 so tu gospodovali slavni Čehi Otokarja II., nato pa je grad prehajal iz rok v roke različnim plemiąkim rodbinam, vse do leta 1365, ko je grad dobila plemiąka rodbina Szechy. Ta je s pripadnostjo protestantski veri dala gradu spet svojevrsten pečat.

Vse tja do leta 1919 so bili lastniki gardu najrazličnejąe ogrske rodbine, za Szechyji je bila to rodbina Batthyany, pa Szapary in Szechenyi, ki so bili lastniki gradu vse do konca prve svetovne vojne, ko je grad Grad odkupil skupaj z njemu pripadajočim posestvom industrialec Hartner iz Murske Sobote.

Če smo ľe pri ljudeh, ki so krojili usodo in soustvarjali zgodovino naąega gradu pa ne moremo mimo preprostih ljudi. Torej mimo tistih mojstrov, vajencev, hlapcev, dekel, otrok, ki so stoletja dolgo z lastnimi rokami, ľulji, znojem in krvjo gradili ta mogočen grad. Mnoga njihova ľivljenja so omagala med temi zidovi. Tudi ti, so bili soustvarjalci zgodovine naąega gradu, le da so nam njihova imena danes nepoznana, a bili so predniki nas vseh.

Pa se na kratko pomudimo ąe pri gradu, pravzaprav smo nazadnje tu prav zaradi njega. V teh mnogih stoletjih grad ni spreminjal samo imena svojih lastnikov ampak tudi svojo zunanjo podobo ter vsebino. V srednjem veku je grad predstavljal enega najpomembnejąih branikov mogočne Ogrske pred tujimi zavojevalci. Toda meje so se kmalu ustalile, priąla in preąla je turąka nevarnost, nehali so se kmečki upori kurucov in grad je lahko zaľivel novo ľivljenje v novi podobi. Postal je upravno, sodno in morda tudi kulturno srediąče tega dela Goričkega. Počasi je izgubljal podobo vojaąke trdnjave in hkrati dobival podobo kot jo ima ąe danes. Postal je, na kar smo lahko ąe posebno ponosni, največji grad v Sloveniji. Ce več, po tem ko je stoletja dolgo bil v lasti ogrskega plemstva je skupaj s Prekmurjem leta 1919 postal spet slovenski, spet naą. In na nas je da bo to ostal vsaj ąe naslednjih 800 let. To dolgujemo gradu, njegovemu posestvu in predvsem naąim prednikom tistim ljudem, ki so za te zidove ľrtvovali svoja ľivljenja. Zato smo ga dolľni ljubiti, spoątovati in varovati, kot je dolga stoletja on varoval naąe prednike. Ne zato, ker je največji, ampak zato, ker je naą gorički.
 
Ksenija Rojht, dipl.univ. zgodovinar

grajsko dvoriąče	DSC_1424.JPG	skupina iz Gornjih Petrovec
pozdravni nagovor direktorja JZ KP Goričko	publika	skupina iz Gornjega Senika
skupina iz Calovec	oblačenje zvača	otroąki pevski zbor OC Grad
skupina iz Gornjih Petrovec	DSC_1481.JPG	skupina iz Moąčanec
DSC_1500.JPG	Cel je popotnik skozi atomski vek	Cel je popotnik skozi atomski vek
povezovalca Klementina in Nino	kulinarične dobrote kmetije Grah	DSC_1453.JPG
DSC_1454.JPG	DSC_1455.JPG	kmetija Grah
Pereci iz kmetije Falaut	ľganjekuha Toplak, Motovilci	čebelar Sukič, Grad
kmetija Gjergjek, Kovačevci	kmetija Cifer, Kukeč	zeliąča Mesarič, Radovci