24.10.2008

V okviru 3. mednarodnega mikološkega srečanja Goričko 2008, ki se je odvijalo na gradu Grad, je 17. oktobra od 17.00 ure naprej potekal posvet na temo: Nabiranje gob in Upravljavski načrt Krajinskega parka Goričko.
 
Na posvetu, ki sta ga organizirala Javni zavod Krajinski park Goričko in Inštitut za sistematiko višjih gliv, so se zbrali predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, ki so neposredno in posredno povezane z gospodarjenjem v slovenskih gozdovih. Izhodišča za posvet so bila naslednja:

- Zakaj se vsa leta le jezimo na nabiralce od drugod, ki nam gobe pobirajo pred nosom?
- Ali sploh poznamo »gobonosnost« goričkih gozdov in dejavnike, ki vplivajo nanjo? Ali bi jo znali oceniti in spremljati?
- Ali imamo predstavo o tem, kakšna je ekonomska vrednost gob in kdo z njimi sluľi?
- Ali je lahko nabiranje gob danes dopolnilna dejavnost prebivalcev Goričkega?
- Kaj lahko za ohranitev »gobonosnosti« naredi vsak lastnik sam?
- Kako bi bogastvo uľitnih gob vgradili v blagovno znamko Q Krajinskega parka Goričko?
- Kako bi najbolje razmejili ljubiteljsko od komercialnega nabiranja in kje naj bo meja ljubiteljskih nabiralcev? Ali bi nam pri tem bonton obnašanja nabiralcev gob v gozdovih koristil?
- Kakšno vlogo lahko pri tem ponudi in ima Javni zavod Krajinski park Goričko v povezavi z Naturo 2000?

Na področju nabiranja in trľenja gob v Sloveniji velja Uredba o varstvu samoniklih gliv. Kljub temu se ob uredbi pojavlja veliko odprtih vprašanj. Eden od razlogov za številna odprta vprašanja je v tem, da uredba ne obravnava samoniklih gliv celovito ampak zgolj s poudarkom na varstvenem segmentu. Trľni segment samoniklih gliv v uredbi ni ustrezno dorečen. V povezavi z aktualno problematiko nabiranja in trľenja gob, ki terja odgovore na številna odprta vprašanja so udeleľenci posveta sprejeli naslednje sklepe in priporočila:

• Upravljanje z gobjim bogastvom naj se vključi v Načrt upravljanja Krajinskega parka Goričko. 


• Od pristojnih ministrstev pričakujemo, da odpravijo nered, ki vlada na področju nabiranja in trľenja gob.


• Od pristojnih ministrstev pričakujemo, da bodo pripravila ekonomsko analizo »gobonosnosti« gob, v kateri bi bila ocenjena dejanska in potencialna ekonomska vrednost komercialnih vrst uľitnih gob v primerjavi vrednostjo lesnega prirastka in v kateri bi sodelovali ekonomisti, mikologi in gozdarji. 


• Nabiranje gob lahko postane dopolnilna dejavnost lastnikov gozdov in s tem prispeva k večjemu donosu gozda. Lastnik mora imeti od svojega gozda večjo gospodarsko korist kot jo ima naključni obiskovalec, zato mora gospodarski del gozda v večji meri pripasti lastniku. S tem postane za lastnika gozda pomembno tudi vprašanje, na kakšen način in s katerimi aktivnimi gojitvenimi ukrepi je mogoče »gobonosnost« gozdov ohranjati ali celo vzpodbujati. Le z moľnostjo večjega gospodarskega izkoriščanja v smislu pridobivanja gob in drugih gozdnih sadeľev bi vplivali na lastnike gozdov v smislu uvajanja aktivnih gojitvenih ukrepov in s tem povečanje njihovega interesa za gospodarjenje z gozdom. 


• Danes vemo, da je glavni dejavnik za upad »gobonosnosti« gozdov in zmanjševanje biološke pestrosti (propadanje) gliv opuščanje tradicionalne rabe krajine (na travniku in v gozdu). Da bi ugotovili najprimernejši način ohranjanja »gobonosnosti« v gozdovih na Goričkem, nujno potrebujemo dolgoročno zastavljeno raziskavo. Ta naj z analizo preteklega, več stoletij trajajočega ekstenzivnega gospodarjenja v gozdu, ki je ustvarilo gozdove, kot jih poznamo danes, ugotovi mehanizme in vpliv tega gospodarjenja na glive in druge gozdne sadeľe in poda odgovor na vprašanje: kako in s katerimi gozdnogojitvenimi ukrepi to pestrost in bogastvo ohraniti. Raziskavo naj podpre in vodi Javni zavod Krajinski park Goričko s strokovno podporo Inštituta za sistematiko višjih gliv in Zavoda za gozdove Slovenije OE Murska Sobota.


• Bogastvo uľitnih gob naj se vključi v blagovno znamko Krajinskega parka Goričko. S skupnim pristopom, ponudbo in nadzorom kvalitete bi v največji meri prispevali k lokalnem razvoju in dodatnih gospodarskih dejavnostih ob hkratnem trajnostno naravnanem gospodarjenju z gozdom. 


• Zaradi ekonomske vrednosti nabranih gob bi morali obstoječo uredbo dopolniti in določiti meje med ljubiteljskim in gospodarskim nabiranjem. Bolj kot konkretna količina nabranih gob za ljubiteljsko nabiranje pri tem je za lastnike gozdov pomembna moľnost zagotovitve ustreznega nadzora nad nabiranjem. 


• Širšo javnost bi bilo nujno temeljiteje ozaveščati o pomenu gozda in o pravilnem načinu obnašanja v gozdu z gozdnim bontonom oz. kodeksom obnašanja in nabiranja gob in drugih gozdnih sadeľev. Na območju Goričkega naj to vlogo izvaja pristojni Javni zavod Krajinski park Goričko kot upravljalec zavarovanega območja narave. 

Sicer je tudi tokrat srečanje potekalo najbrej z nabiranjem nato z določevanjem vrst s prostim očesom in tudi z mikroskopiranjem.
Udeleľenci so našli tud zanimivosti, sploh pa je bilo tokrat poleg ľe omenjenega posveta pomembna medanarodna udeleľba. Poleg doslej vedno prisotnih prijatlejv iz Avstrije Bernarda Wieserja in Detlefa Prelitza, so se nam tokrat pridruľili strokovnjaki iz Hrvaške, Neven Matočec in Ivana in Madľarske, Jeno Horvtah in Iren Siller. Slednja sta nas popeljala na ogled, za javnost zaprtega območja, v pragozdni rezervat v praku Őrség. Z Iren in njenim soprogom smo tako preľiveli pol dneva na Madľarskem in se seznanili z načinom monitoringa v njihovem rezervatu.
 
Naslednje druľenje bo spet čez 2 leti, dotlej pa upamo, da bomo uspeli urediti tudi zakonodajne temelje na temo nabiranja gob in gozdnih sadeľev ter morda začeli z raziskavo gobonosnosti goričkih gozdov.

foto: Kristjan Malačič, Andrej Piltaver, Stanka Dešnik

DSC_2136.JPG	DSC_2140.JPG	DSC_2145.JPG
	DSC_2152.JPG	DSC_2158.JPG
DSC_2160.JPG	DSC_2165.JPG	DSC_2170.JPG
DSC_2178.JPG	DSC_2189.JPG	DSC_2153.JPG
	DSC_2196.JPG
DSC_2205.JPG	DSC_2210.JPG	DSC_2222.JPG
DSC_2223.JPG	DSC_2225.JPG	DSC_2228.JPG