08.10.2009
Otvoritev stalne razstave »Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času«
Goričko je prav gotovo pokrajina obdarjena z naravo, dobrimi ljudmi, tradicijo, a morda tiste prave zaklade skriva prav v bogati kulturni dediščini. In kaj je lahko bogatejšega, kaj je lahko večjega, kot je največji grad v Sloveniji, Grad na Goričkem.
Čeprav je bil desetletja skrit in zavit v tišino stoletnih gozdov, je vendarle glas o mogočni postavi sredi Goričkega počasi, a vendarle zagotovo, pricurljal na dan. Tako Grad danes postaja ena najbolj obiskanih turističnih točk v Prekmurju. In vedno več je bilo vprašanj, in vse premalo odgovorov.
Grad na ľalost deli usodo mnogih slovenskih gradov, ki so bili po drugi svetovni vojni izropani, okradeni, uničeni… O njihovi prejšnji slavi pričajo bolj ko ne samo zidovi, kak polomljen stol, kak glas, ki se širi okrog. Prav zato, da bi gradu vrnili prejšnjo slavo, da ne bi bil več samo prazna oblika zloľenega kamenja, da odgovorimo na vprašanja, da povemo njegovo zgodbo, smo se v Javnem zavodu Krajinski park Goričko odločili, da pripravimo razstavo o zgodovini največje graščine na Slovenskem.
Zgodovino gradu smo ľeleli predstaviti preko ljudi, preko tistih, ki so nekoč na gradu ľiveli, ki so njemu in pokrajini dali neizbrisni pečat. Zgodovinski pregled je tako sestavljen iz niza dogodkov in namesto ustaljene delitve po vekih smo razstavo razdelili po obdobjih »vladanja« posameznih plemiških druľin. Tako se v pregledu 800 letne zgodovine zvrstijo druľine Seči, Nádasdy, Batthyány, Dietrichstein….
Razstava je rezultat projekta, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. V sklopu Dnevov Evropske kulturne dediščine, je bila razstava 2. oktobra tudi odprta in bo kot stalna na ogled vsaj tri leta. Razstavo je odprl v.d. direktorja, g. Bernard Goršak, po razstavi nas je strokovno popeljala avtorica ga. Ksenija Rojht, sam projekt »Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času« pa je predstavila vodja ga. Marina Horvat. Pred uradno otvoritvijo je bila izvedena tudi delavnica za vodnike po gradu, ki bodo poslej laľje razloľili delček njegove pretklosti.
Prav gotovo pa s tem še ni povedana celotna zgodba, ampak samo droben delček. Dan je samo nekakšen okvir mozaiku s tisočimi delčki. Mogoče največja graščina v Sloveniji skriva tudi največje zgodbe? Mogoče, če bi zidovi znali govoriti?
Vsekakor pa je bil naš namen predstaviti Goričko zunaj stereotipa, da je Goričko ľe od nekdaj, danes in bo jutri, ruralna pokrajina, s svojimi polji, njivami, kmeti. Dejstvo je, da je bil prav Grad na Goričkem nekoč središče kulturnega, verskega in še kakšnega ľivljenja. In da so Goričanci, Goričko, in ne nazadnje tudi narava, taki tudi zaradi te gospode in da so posledica nekega zgodovinskega dejstva. Poznati svojo zgodovino pomeni poznati sebe. Ali kot je nekoč dejal nek mislec, brez zgodovine ni sedanjosti.
Zapisala: Ksenija Rojht
Foto: Stanka Dešnik
| | predavanje pred otvoritvijo |
otvoritev - pozdrav B. Gorąaka, v.d.direktorja | otvoritev - pozdrav B. Gorąaka, v.d.direktorja | |
med predstavitvijo razstave | | pogovori po uradni otvoritvi |