priprave prizoriąča

21.08.2008

DRRAVNA PROSLAVA OB PRIKLJUČITVI PREKMURJA K MATIČNI DOMOVINI, 16. AVGUST 2008

V Prekmurju smo ľe tretjič pripravili proslavo ob priključitvi Prekmurja k matični domovini. Letos je ta čast doletela prav naą grad. Prekmurci in ątevilni gostje so se 16. avgusta tretjič v samostojni slovenski drľavi spomnili pomembnega dogodka izpred 89 let, ko je 17. avgusta 1919 bilo Prekmurje iz rok takratne vojaąke uprave, na slovesni prireditvi v Beltincih izročeno jugoslovanski civilni upravi. Po osrednji drľavni proslavi, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik valde, Janez Janąa, in katere avtorji so bili scenarist Feri Lainąček, reľiserka Duąa Ckof, muzikolog Tomaľ Rauch in reľiser video filmov Aleą Nadai, ter je umetniąki program namenil posebno pozornost gričevnatemu delu Prekmurja, Goričkemu, je sledilo druľabno srečanje ątevilnih gostov iz sveta politike in gospodarstva, drugih Prekmurcev in domačinov znotraj grajskega poslopja. Kulinarično doľivetje so obogatili tudi ponudniki z območja Krajinskega parka Goričko in sicer s pokuąino domačih dobrot in vin.

Pa ąe nekaj besed o preteklosti.

Do leta 1919 je bilo Prekmurje vključeno v mogočno Ogrsko. Bilo je majhna pokrajina na obrobju mogočne deľele, zapostavljena tako gospodarsko, socialno kot politično. In Prekmurci? Majhen narod, ki so se ga Madľari tako ali tako odločili iztrebiti.

Razni verski, politični in kulturni centri, kar jih je pač bilo, so bili zunaj meja malega Prekmurja. Mlad prekmurski človek je moral, če se je ľelel izobraľevati, v madľarske ąole in se učiti tujega jezika. V gospodarsko močno zaostalem Prekmurju, razen nekaj ľag in mlinov, praktično ni bilo večje industrije. Prekmurski fantje so morali v 1.svetovni vojni braniti tujo deľelo na tujem ozemlju, zaradi tujih interesov. Ravno poraz Avstro-Ogrske v tej 1. veliki vojni je pripeljal do tega, da se je Prekmurcem posvetila luč lepąe prihodnosti. Neizobraľeno in preprosto prekmursko prebivalstvo se je začelo narodno prebujati. S pomočjo buditeljev kot sta bila Krek in Slavič ter mnogi drugi, tudi onstran reke Mure, se je Prekmurje zavedlo svojih korenin, svoje slovenskosti. Na pariąki mirovni konferenci je bilo odločeno, Prekmurje naj bo slovensko. Po ukazu je bilo najprej zasedeno z vojaąko silo in nekaj dni za tem predano civilni oblasti. Za Prekmurje se je začelo novo obdobje. Nove domovine niso poznali, a so se kljub temu odločili zanjo.

Zapisali: Ksenija Rojht, Ctefanija Fujs

tribuna za povabljene goste	grajsko dvoriąče	novo stopniąče
nastopajoči	stojnice Goričkih ponudnikov	Turistična kmetija Grah
Izletniąka kmetija Kozelin	Ema Grah - peka kruha	Cunkarna Kodila
Turistična kmetija Zelko	Druątvo vinogradnikov Goričko	Vina Gjerkeą
pred začetkom proslave	vsi zbrani	Zdravljica
slavnostni govornik, Janez Janąa	zbori iz Prekmurja	Odpisani
zvečer na grajskem dvoriąču