plavček (Rana arvalis), S.Deąnik, 2001

28.02.2015

Pomladna akcija.

Ljubitelji narave in varuhi prostoľivečih ľivali, ki ne podpirate pobijanje dvoľivk (ľabe, krastače, pupki) pod kolesi avtomobilov - pridruľite se akciji prenašanja dvoľivk čez cesto na črnih točkah na Goričkem in povsod!

Prostovoljce za prenašanje dvoľivk čez cesto rabimo v Krajinskem parku Goričko.
Svojo udeleľbo sporočite sodelavcu:
Kristjan Malačič v Javnem zavodu Krajinski park Goričko na 041 670 956 ali na 
kristjan.malacic@goricko.info ali nadzornik@goricko.info

Seveda so črne točke tudi drugje na odsekih cest, kjer dvoľivke prehajajo cesto in njihovo reševanje je zaľeleno povsod tam, kjer so v nevarnosti.

Vsem tistim, ki se jim to početje zdi nevredno in morda celo "gnusno" prijeti dvoľivke, dajemo v branje misel Paulo Coelho :

"So stvari, ki se v našem ľivljenju znajdejo zato, da bi nas preusmerile na pravo pot, ki vodi našo zgodbo, spet druge se pojavijo, da bi lahko ob njih uporabili vse pridobljeno znanje. Nekatere stvari pa so tu zato, da bi nas nečesa naučile." (Peta Gora)

Verjemite, da so te stvari lahko tudi bitja, ki vam bodo hvaleľna, ker ste jim rešili ľivljenje in ob tem dejanju boste preusmerili tudi svojo ľivljenjsko pot s predrugačenim ravnanjem do lastnega bivanja. Sprejmite izziv in zberite pogum za navidezno drobna dejanja.

Javni zavod Krajinski park Goričko

____________________________________________________________________________________________

Rabja svatba je tik pred vrati

Čeprav so nočne temperature še nizke, pa lahko ob ugodnih pogojih pričakujemo, da se bo spomladanska selitev dvoľivk iz prezimovališč proti mrestiščem (jezera, mlake, potoki) vsak čas začela.  Na območju Goričkega je sicer veliko tako imenovanih črnih točk (območij, kjer se poti dvoľivk kriľajo s prometnicami), a nikjer problematika povoza dvoľivk ni tako pereča, kot ob Ledavskem jezeru v občini Rogašovci in občini Cankova.

V preteklosti je bilo na cestah ob Ledavskem jezeru zabeleľenih več tisoč (vsaj 6000) povoľenih dvoľivk v času spomladanske selitve proti jezeru, zato so  ľe lata 2003 na najbolj črnem odseku ceste R2-440 Cankova-Kuzma v vasi Krašči in Ropoča vgradili podhode za dvoľivke. Ral pa podhodi brez varovalnih ograj ne opravijo svoje funkcije v celoti. Tako je treba vsako pomlad, preden se začne spomladanska selitev, postaviti varovalne ograje, ki dvoľivkam onemogočijo dostop na cestišče, to pa pomeni, da je potrebno dvoľivke ročno (v vedrih) prenašati čez cesto. 
Največ dogajanja ob mreľah je v večernih urah, pestro pa je tudi zjutraj. Z naskokom največ je navadnih krastač, sledijo rjave ľabe (sekulje in rosnice), precej je tudi zelenih ľab in navadnih pupkov, ostale vrste (zelena rega, zelena krastača, česnovka in veliki pupek) pa ob mreľah zabeleľimo le občasno.
Kljub temu, da ľe 10 let postavljamo varovalne ograje in ročno prenašamo dvoľivke čez cesto, pa še vedno beleľimo precejšen povoz dvoľivk, saj jih tudi ob Ledavskem jezeru vsako leto, kljub varovalnim ograjam,  nekaj sto konča po kolesi avtomobilov in tovornjakov, zato se s prošnjo za pomoč obračamo na vse, ki bi dvoľivkam ľeleli pomagati varno prečkati cesto. Na vse voznike pa apeliramo, da naj v toplih in vlaľnih pomladanskih nočeh vsaj ob vodnih telesih zmanjšajo hitrost in na ta način pripomorejo k zmanjšanju števila povoľenih dvoľivk.
Marsikdo se sprašuje, čemu varovati dvoľivke, saj imamo ljudje toliko problemov, ki jih je potrebno čim prej rešiti. Odgovor na to je zelo preprost. Vsaka, pa naj bo to ľivalska ali rastlinska vrsta, je izredno pomemben člen v naravnem ravnovesju. Z izginjanjem posameznih vrst se to ravnovesje vse bolj ruši, kar pa tudi na nas ljudi vpliva zelo negativno. To pomeni, da z varstvom dvoľivk skrbimo tudi za nas same. Nenazadnje pa so te ľivalce zelo koristne v kmetijstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu, saj pojejo ogromne količine ľuľelk njihovih ličink in ostalih  nevretenčarjev, ki jih imamo ljudje za škodljivce.

Besedilo: Kristjan Malačič