K.Malačič

01.04.2014

Goričko, 1. april 2014

Sezona pomladnih migracij dvoľivk proti mrestiščam, je zaključena, kar pa ne pomeni, da jih ob toplih deľevnih nočeh na cestah ne moremo srečati. Zato naj opozorilo o previdni voľnji ob večjih vodnih površinah velja za celo leto.

Varovalne mreľe za dvoľivke smo, enako kot prejšnja leta, tudi letos postavili ob Ledavskem jezeru na regionalni cesti R2-440 v Kraščih, ob lokalni cesti Krašči-Ropoča ter ob lokalni cesti v Kančevcih. Skupna dolľina mreľ je bila pribliľno 2,2 km.

Glede na milo zimo in sorazmerno tople dneve smo se odločili, da postavimo varovalne mreľe ľe v drugi polovici februarja. To se je izkazalo za pravilno, saj so se prvi primerki navadne krastače pri mreľah pojavili ľe 20. februarja, kar je datumski rekord odkar postavljamo varovalne ograje. Vendar pa so kljub visokim temperaturam razmere za migracijo dvoľivk bile vse prej kot ugodne, saj je bilo zelo suho. Tako se je migracija iz običajnih 10-14 dni raztegnila kar na cel mesec.

Glede številk lahko rečemo, da je bila sezona povprečna, saj je bilo ob mreľah najdenih in čez cesto prenesenih nekaj malega več kot 10. 000 osebkov. Med migracijo proti vodi večjega povoza ob mreľah ni bilo. Kljub nočnemu patruljiranju, pa so nas predvsem krastače presenetile. V edini deľevni noči, ko so se mnoľično vračale, nekaj pa jih je bilo še na poti proti jezeru, je na cesti nastal pravi kaos in kljub pomoči prostovoljcev jih je ľal veliko končalo pod kolesi avtomobilov.

Ral še vedno veliko voznikov ne upošteva nasvetov o prilagojeni voľnji, ko so na cestah dvoľivke. Nekateri niso upoštevali niti to, da smo bili na cestah ljudje in so z nezmanjšano hitrostjo drveli mimo nas.

Po drugi strani, pa nas veseli dejstvo, da se vse več ljudi zaveda kako pomembna je narava, saj se nam pri takih akcijah pridruľuje vse več prostovoljcev (Gabriela, Tanja, Boštjan, Robi in Zdenka). Brez njih nikakor ne bi mogli akcije izpeljati v takem obsegu. Zahvala gre tudi občini Cankova, ki nam ľe vrsto let priskoči na pomoč pri postavljanju varovalnih mreľ.

Postavljanje varovalnih mreľ je le eden od ukrepov varstva dvoľivk, ki pa ne zadostuje, če ne varujemo poleg mrestišč (vode, kjer se dvoľivke razmnoľujejo) tudi prehranjevalne habitate dvoľivk, kot so ekstenzivni travniki in sadovnjaki, gozdovi, ter še posebej pomembne mejice.

Vsekakor smo premalo pozorni na dejstvo, da v naravno okolje vnašamo preveč fitofarmacevtskih sredstev, kmetijskih, gospodinjskih in industrijskih odplak. Če se bo tak trend nadaljeval, se lahko zgodi, da bo prihajalo do lokalnih izumiranj dvoľivk in s tem bomo izgubili tudi ljudje: ne bo več dvoľivk, ki bi nam brezplačno izvajale tako imenovane ekosistemske koristi (regulacija majhnih ľivali, ki v kmetijstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu lahko predstavljajo škodljivce).

V upanju, da kvakanje in regljanje ne bo nikoli utihnilo, bomo akcijo pripravljali tudi naslednja leta.

Kristjan Malačič