22.04.2014

Le komu je napoti lastnina davkoplačevalcev?

Nadstrešnice/počivališča (11) smo postavili na območju Goričkega leta 1999 s sredstvi iz programa pomoči Evropske unije v programu CBC Phare in Miniistrstva za okolje in prostor. Dela so se izvedla v okviru evropskega projekta, ki so bila namenjena razvoju Trideľelnega parka Goričko-Raab-Őrség. 
Poleg nadstrešnic smo postavili tudi igrala za otroke in uredili nekaj parkirišč z namenom privabiti in spodbuditi obiskovalce k obisku ter h gibanju in raziskovanju naravi kot oblik sonaravne ponudbe v razvoju turistične dejavnosti. Večja pozornost je bila usmerjena na vzhodno Goričko, k meji z Madľarsko, kjer je bila meja še vse do 1991 skrbno varovana z vojsko na obeh straneh.

Obliko nadstrešnic je zasnoval Stojan Habjanič. Zanje smo izbrali domač gorički les in za streho rľeno slamo s čemer smo ľeleli prispevati k domačemu gospodarstvu in ohranjanju obrti slamokrovstva. Lokacije smo izbirali na Zavodu za ekonomiko in urbanizem (ZEU) v sodelovanju s takratnimi ľupani. Vsak objekt je pridobil pristanek lastnika zemljišča in lokacijsko dovoljenje z vsemi soglasji.

Kmalu po postavitvi je prva zagorela nadstrešnica v Martinju - pred prehodom na Madľarsko. Storilcev niso nikoli našli. Druga je zagorela nadstrešnica pri Hodoškem jezeru. Rupan Orban je potem streho nadomestil z opečnimi strešniki in prvotna ideja je bila zgubljena. 

Vse nadstrešnice so last drľave v upravljanju Javnega zavoda Krajinski park Goričko (po letu 2005) in parkovnih občin. V letih 2011/2012 smo vse strehe (9) obnovili z denarjem davkoplačevalcev.

Slatinski vrelec v Nuskovi je vrednota, ki nam jo daje narava - veliko skupin obiskovalcev se ustavi tam. Tudi mladi Goričanci so radi posedali pod streho, kar smo ugotovili večkrat po količini in vrsti odpadkov, ki so bila odloľena. V decembru 2013 je ľe bila poškodovana pojasnjevalno tablo z opisom nastanka mineralne vode v podzemlju, ki je morda ľe napovedovala dogodek, ki se je zgodil aprila 2014. Na veliki petek, 18.4.2014 je nadstrešnica po pričevanju gasilcev v PGD Rogašovci, ob 20.00 zagorelo. Vzrok poľara neznan.

Ob tem se lahko samo sprašujemo: Kdo je to, ki obiskovalcem ne privošči počitek pod slamnato streho? Kdo je to, ki ne ľeli, da ljudje uľivajo v naravi, poskušajo naravno slatine in se podučijo o nastanku slatine?

Kako naj peščica zaposlenih, ki jim je naloľena naloga upravljanja v parku skupaj s parkovnimi občinami varuje drľavno lastnino pred vandali? In kaj o tem menijo davkoplačevalci?

Ali  morda Goričanci nočejo v Krajinskem parku Goričko razvijati mehkih oblik turistične ponudbe in tako najti zaposlitveno in prihodkovno priloľnost zase?

Pri tem naj kot zanimivost pripišem, da semkaj zelo radi prihajajo ljudje iz drugih zavarovanih območij narave iz Latvije, Makedonije, Nemčije ter drugih EU drľav in seveda Slovenije, ki jih zanima kaj nudi narava in kaj ponujajo ljudje. Večino smo jih doslej vodili na ta vrelec v Nuskovo, pri katerem smo se trudili vzdrľevati okolico s košnjo in ureditev vrelca. Sedaj bomo k zgodbi urejanja z Radensko d.d., ki je lastnik vrtine, ob vrelci pripovedovati tudi zgodbo o pogoreli nadstrešnici in nemarnih vandalih?

Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo ob letošnjem dnevu Zemlje, 22. aprilu, bili lahko samo ľalostni nad človekovo naravo.

Besedilo: Stanka Dešnik
Slika: Kristjan Malačič