07.04.2014

Vrednotenje potencialnega vpliva kmetijstva na kemijsko in ekološko stanje voda v Pomurju s predlogi stroškovno učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje

Kratek rezultatov projekta: V okviru raziskovalnega projekta smo (ERICo) identificirali in, kjer je to bilo mogoče, kvantificirali potencialne vire onesnaľenja podzemnega vodnega telesa Murska kotlina in treh zadrľevalnikov Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero, s čimer je bil ocenjen relativni prispevek kmetijstva k onesnaľevanju površinskih in podzemnih voda s hranili in ostanki sredstev za varstvo rastlin.

Poleg tega smo ocenili vpliv podukrepov KOP in temeljnih ukrepov, ki izhajajo iz Uredbe o varstvu voda pred onesnaľevanju z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. L. RS, št. 113/09; 5/2013) na izboljšanje varovanja in kakovosti izbranih vodnih teles v SV delu Slovenije ter predlagali stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva  kmetijske proizvodnje na kakovost voda.

Obdelava podatkov je pokazala, da na vseh obravnavanih prispevnih območjih vodnih teles predstavlja kmetijstvo v primerjavi z industrijo, neprečiščenimi komunalnimi vodami in komunalnimi čistilnimi napravami največji vir dušika in fosforja v okolje, in sicer je z izjemo na prispevnem območju Perniškega jezera, njegov prispevek večinoma večji od 90 %. Na podlagi rezultatov opravljenih preračunov bilanc dušika in fosforja z namenom ocenitve uspešnosti izvajanih temeljnih in KOP ukrepov ugotavljamo, da se je izvajanje ukrepov kot učinkovit mehanizem zmanjševanja obremenjevanja okolja z dušikom in fosforjem iz kmetijstva pokazal na prispevnih območjih vodnih teles Murska kotlina in Perniško jezero, medtem ko se na območjih vodnih teles Gajševskega in Ledavskega jezero učinek ne kaľe.

V primeru Perniškega jezera se je izkazalo, da skoraj polovico hranil prispeva neurejeno čiščenje komunalnih odpadnih voda, zato se lahko na tem območju po letu 2017, ko bo moralo biti zagotovljeno čiščenje vseh komunalnih odpadnih voda, pričakuje bistveno manjše obremenjevanje voda s hranili. Na ostalih območjih pa bo potrebno zmanjšati vnos hranil iz kmetijske dejavnosti.

Opozoriti pa je potrebno, da so ti rezultati zelo posplošen odraz stanja, saj se je pri analizi podatkov izkazalo, da imamo v Sloveniji pomanjkljive določene evidence: npr. (1) o pospravljenih pridelkih po posameznih kmečkih gospodarstvih, (2) za nekatere vrste ľivali (konji, perutnina) in (3) o dejanski porabi ľivinskih in mineralnih gnojil po posameznih površinah po posameznih kmečkih gospodarstvih.  

Predlagane ukrepe za izboljšanje ekološkega in kemijskega stanja obravnavanih vodnih teles smo razdelili v več skupin:

1) Poznavanje toka vode v podzemnem vodnem telesu Murska kotlina;
2) Povečanje nadzora nad izvajanjem ukrepov;
3) Izboljšanje strokovnega znanja kmetov;
4) Vpeljava strokovno utemeljenega gnojenja in porabe FFS;
5) Preusmeritev načina kmetovanja;
6) Zmanjšana poraba okolju in zdravju nevarnih FFS;
7) Opredelitev načina kmetovanja na VVO;
8) Ukrepi za preprečevanje vnosa hranil in pesticidov v vodna telesa
9) dodatni predlagani ukrepi na območju zadrľevalnikov;
10) ekoremediacijske rešitve.

Dr. Zdenka Mazej Grudnik, vodja projekta I.
ERICo Inštitut za ekološke raziskave d.o.o.
Koroška 58
3320 Velenje
www.erico.si
tel: 03 898 1958

">