13.10.2009
Predstavitev raziskave o grmičastem dišečem volčinu
Javni zavod Krajinski park Goričko je v letu 2009 izvedel raziskavo o razširjenosti zavarovane in hkrati redke rastline – grmičastega dišečega volčina (Daphne cneorum f.arbusculoides). Rezultate raziskave je na OŠ v Šalovcih predstavil Branko Bakan, ki je popisal 30 manjših rastišč v občinah Šalovci in Hodoš. Rastišča so zaradi zaraščanja travnikov in nepremišljenega delovanja človeka ogroľena.
Grmičasti dišeči volčin je na Goričkem v bliľini Hodoša prvi popisal pokojni botanik Maks Wraber v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Dišečega volčina ne najdemo samo na skrajnem severovzhodu naše deľele, ampak uspeva tudi na Boču, polhograjski Grmadi, zasavskem hribovju pa še kje. Pa vendar ga edino tukaj najdemo na zakisanih, peščenih tleh, kjer tvori polgrmičasto obliko. Botaniki domnevajo, da se je k nam razširil iz območij vzhodno od nas, kjer so podobni rastiščni pogoji.
Največkrat ga najdemo ob gozdnem robu suhih travnikov, ob cestah in gozdnih poteh, kjer dobi dovolj svetlobe in toplote za uspešno rast. Celotna rastlina s tankim steblom in vednozelenimi, usnjatimi listi je izjemno strupena. Ime pa je dišeči volčin dobil po temno roľnatih cvetovih, ki imajo močan, prijeten vonj. Ker so semena slabo kaljiva, se v naravi zelo počasi razširja. To je tudi razlog, zakaj so posamezni grmički volčina povečini omejeni na skupine, strnjene na manjše, osamljene predele Goričkega. Rastišča grmičastega dišečega volčin ogroľa mnogo dejavnikov med najpogostejše spadajo: mulčenje breľin obcestnih jarkov, širjenje cest, odlaganje in skladiščenje drv na rastiščih ter zaraščanje. Javni zavod Krajinski park Goričko in občina Hodoš sta del zaraščajočih travniških površin, kjer volčin še raste, s skupnimi močmi vrnila v stanje, kjer bo volčin lahko uspeval.
Na Goričkem je pogost še navadni volčin, drugod po Sloveniji pa uspevajo še alpski, Blagajev, lovorolistni in progasti volčin. V Prekmurju se najbrľ pojavlja tudi redek sorodnik navadni ptičji kljunček.
Grmičasti dišeči volčin je pomemben del naše naravne dediščine in pokazatelj stanja narave v kulturni krajini. Obiskovalci, ki se prvič srečajo s to rastlino, so nad njo očarani. Upravičeno smo lahko ponosni, da jo v Sloveniji v naravi najdemo samo na Goričkem. Če ľelimo, da se bo vrsta ohranila, potem mora postati del zavesti ljudi. Ni dovolj samo, da jo je prepovedano nabirati in je njena podoba v grbu Šalovske občine, skrb za njeno ohranitev mora prevzeti vsak posameznik!
Besedilo: Gregor Domanjko
Foto: Stanka Dešnik in Gregor Domanjko
Naravne znamenitosti
