13.12.2009

Vzdrľevanje naravne vrednote slatinski vrelec v Nuskovi EŠD 7524

Naravna vrednota Slatinskega vrelca je na zemljišču (s parcelno številko 831 k.o. Nuskova), ki je v lasti Radenske d.d. Čeprav je kot naravna vrednota s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot Ur.l. RS, št. 111/2004 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004111&stevilka=4623) določen samo vrelec, je okoli njega še več za naravo pomembnih ľivljenjskih okolij.

Vrelec, ki je bil urejen v letu 2008 v okviru projekta Oaza zdravja obdaja namreč mokrotni travnik s površino dobrih 30 arov, ki ga na naravi prijazen način s košnjo ob primernem času vzdrľujemo zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko. Pokošeno travo »shranjujemo« kar na zemljišču samem, saj ľal ni prevzemnika sena, ki je primeren edino še za steljo.

Na juľnem robu parcele rastejo tudi do sto let stare vrbe, ki so jih zaradi njihove rabe vsakih nekaj let obrezovali na višini 2 do 3 metrov. Nastale so t.i. glavate vrbe, ki niso samostojna vrsta. Za obrezovanje sta namreč najprimernejši bela vrba (Salix alba) ali beka (Salix viminalis). Tanjše ali debelejše veje so včasih uporabljali za pletenje košar, naravne ograje, pohištvo ali dele pohištva oziroma so jih vgrajevali v glinaste stene hiš. V zadnjih letih njihove veje niso več zanimive za rabo, če pa jih ľelimo ohraniti še naprej, pa je njihovo »obglavljanje« na tri leta skorajda nujno. V nasprotnem primeru se votla debla starih dreves pod teľo veja nedvomno razcepijo in drevo zaradi poškodbe hitreje odmre. Ohranjanje starih glavatih vrb ni smotrno samo zaradi ohranjanja krajinske pestrosti, temveč pomeni tudi ohranjanje ľivljenjskega okolja številnim redkim in ogroľenim ľivalskim vrstam, kot so npr. netopirji ali sove.

Votla debla s trohnečo drevesno sredico skrivajo še enega redkega prebivalca – hrošča puščavnika, z znanstvenim imenom Osmoderma eremita. Puščavnik po dolľini meri od 2 do 3,5 centimetra in je temno rjave do vijolične barve. So okorni, zato se zadrľujejo na mestih svojega razvoja, to je v starih, globokih drevesnih duplih. Izbirajo predvsem stare hraste, vrbe ter jesene, kjer se prehranjujejo z rastlinskim materialom. Ličinke zrastejo do 6 cm in se prav tako prehranjujejo s trohnečim lesom. Zaradi izginjanja starih dreves z dupli je puščavnik vedno bolj redek in je zato prednostna vrsta po direktivi EU o varovanju habitatov. V Sloveniji ga varujemo na Natura 2000 območjih. Njegovo ime puščavnik izvira iz grške eremos, kar pomeni puščava, samoten prostor.

Z njegovo upodobitvijo Jurija Mikuletiča se boste morda srečali tudi na poštni znamki.

Prisotnost hrošča na Goričkem je potrdila raziskava CKFF http://www.ckff.si/dokumenti/goricko_lucanus.pdf .
Glavate vrbe, ki so nasploh značilne za ta del Goričkega, so navdušile tudi Turistično društvo Rogašovci, ki skupaj z občino skrbi za Vrbovo pohodniško pot, speljano tod mimo.

Navedeni razlogi so bili dovolj tudi za izvedbo akcije zaposlenih v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki so v ponedeljek, 7. decembra 2009 vrbe obrezali in jim tako podaljšali ľivljenje. Seveda se trudimo obdrľati vrsto vrbe, ki raste na zemljišču tudi z novimi potaknjenci na robovih parcele, tako da bodo v prihodnosti lahko nadomestile sedanje, ko bodo te odmrle.

Zapisala: Stanka Dešnik in Gregor Domanjko
Foto: Anton Gjergjek

Vir: http://aramel.free.fr/Osmoderma-eremita.jpg

pred obrezovanjem	med delom	drugič
vrbe dobivajo novo frizuro		ąe malo
prednovoletna podoba naravne vrednote