Ledava pred vtokom v jezero

29.03.2012

Izboljšanje kakovosti vode ob ohranjanju kmetijstva v Pomurju

Iz strateškega vidika samooskrbe Slovenije s hrano je Pomurje zagotovo eno od pomembnejših območij, na katerem je ohranjanje kmetijstva v interesu drľave. Interes drľave pa je tudi zagotavljanje zdrave pitne vode za vse svoje prebivalce. Skrb zato zbuja dolgoletno zabeleľeno slabo stanje tako površinskih kot tudi podzemne vode v tem predelu Slovenije in posledično neustreznost pitne vode ne nekaterih zajetjih.

Podzemna voda, ki se nahaja pod celotno niľino med Goričkim in Lendavskimi ter Slovenskimi goricami (t.i. vodno telo Murska kotlina) je močno obremenjeno z onesnaľevali. Po podatkih Agencije za okolje RS (ARSO) kritična onesnaľevala predstavljajo nekateri pesticidi in dušikove spojine (nitrati). Vsebnost pesticidov se z leti zmanjšuje in kaľe na uspešnost ukrepa prepovedi uporabe teh sredstev. Zaskrbljujoče pa ostaja gibanje vsebnosti nitratov, ki ponekod še vedno narašča. Podzemna voda se v obravnavanem območju nahaja zelo plitvo pod površino in nad njo v večini leľijo lahko propustne plasti peska in proda. To je glavni razlog, da se vsaka nekontrolirana in pretirano velika količina vnosa onesnaľeval na tla ali v površinske vode zelo hitro pokaľe v obliki onesnaľenosti podzemne vode. Prekomerna obremenjenost s fosforjevimi in dušikovimi spojinami ter tudi pesticidi je prav tako  problem Gajševskega in Ledavskega jezera (podatki ARSO). Jezera, pa tudi če so umetna, so pomembna tako iz ekološkega, kot tudi iz sociološkega  in gospodarskega vidika. Nudijo ľivljenjski prostor za številne ľivali in rastline, so pomemben krajinski element, ki pozitivno vplivajo na človekovo počutje, vabijo k oddihu in rekreaciji, ribolov, vodni in obvodni turizem in drugi so pa pomembni dejavniki gospodarskega razvoja. Njihov obstoj je odvisen od našega ravnanja z njimi in njihovim vplivnim območjem, ki vključuje reke, potoke, drenaľne in melioracijske jarke ter podtalnico.

Glavni viri, ki obremenjujejo vode v Pomurju so kmetijstvo, industrija, poselitev in promet. Kolikšen deleľ predstavlja posamezen vir še ni znano. Od oktobra 2011 poteka v okviru Ciljnega raziskovalnega programa – CRP  »Zagotovimo.si hrano za jutri«", projekt »Vrednotenje potencialnega vpliva kmetijstva na kemijsko in ekološko stanje voda v Pomurju s predlogi stroškovno učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje«. S projektom ľelimo v prvi vrsti določiti dejanski deleľ, ki ga k onesnaľenju podzemne vode v Murski kotlini in Gajševskega ter Ledavskega jezera prispeva kmetijstvo v primerjavi z drugimi onesnaľevalci. Z drugimi onesnaľevalci mislimo predvsem na nerešeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, industrijo, odlagališča (tudi divja odlagališča) ter komunalne čistilne naprave. Interes Slovenije je namreč, da se kmetijstvo ohrani tudi na območjih, kjer so vodna telesa zelo občutljiva na onesnaľevanje in sicer s čim manjšimi omejitvami za kmete.

V Sloveniji se od leta 2007 ľe izvajajo kmetijski okoljski ukrepi kot so ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin, integrirano poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo ter ekološko kmetovanje. V okviru pričujočega projekta bomo ocenili vpliv izvajanja teh ukrepov na obravnavanih območjih na kakovostno stanje vodnih teles. V kolikor se bo pokazalo, da dosledno spoštovanje zakonodaje, kot je Uredba o varstvu voda pred onesnaľevanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL RS št. 113/2009), in kmetijski okoljski ukrepi niso bili zadostni, se bodo v okviru projekta predlagali še dodatni ukrepi, ki bodo stroškovno učinkoviti in bodo vplivali na dodatno zmanjšanje negativnih vplivov kmetijske pridelave na kakovost voda. Pri teh ukrepih se bomo osredotočili predvsem na uvajanje in izvajanje dobre kmetijske prakse in preprečevanje vnosa onesnaľil v vodna telesa. Slednje lahko doseľemo tudi z  umeščanjem ekoremediacijskih  rešitev, kot so na primer: saditev mejic, travnati odvodni jarki, zasajeni zadrľevalni bazeni, umetna trstišča, obnova mokrišč, obvodna puferska cona, vegetacijski pas, itd. V vseh primerih gre za ekološko načrtovanje z ekoremediacijami ali ekosistemskimi rešitvami, ki se vklapljajo z naravnim okoljem. Ekoremediacije so namreč načini zaščite in obnove degradiranih okolij s pomočjo naravnih sistemov in procesov. Končni rezultat je izboljšano stanje okolja z večjo krajinsko privlačnostjo in  s tem moľnostmi širše rabe prostora, kot sta poleg kmetijstva turizem in rekreacija.

Dvoletni projekt financirata Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije ter Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nosilec projekta je ERICo Inštitut za ekološke raziskave Velenje d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Limnos d.o.o. iz Ljubljane.

V okviru projekta v letu 2012 načrtujemo terenske oglede obravnavanih območjih. Na nekaterih mestih nameravamo vzeti tudi vzorce vode in sedimenta za kemijske analize.  Naš cilj je, da s projektom pripomoremo k čistejši vodi v Pomurju, zato inštitucije in društva tega območja, v kolikor jih bomo kontaktirali, vabimo k sodelovanju v obliki predlogov in pomoči pri zbiranju podatkov. 

Vodja projekta: dr. Zdenka Mazej Grudnik, univ.dipl.biol., ERICo d.o.o.