Geološka zgradba Goričkega kamninsko ni preveč pestra, vendar pa je zaradi dokaj bogate geološke zgodovine kljub temu zanimiva. Celotno ozemlje tega dela Slovenije gradijo preteľno terciarne kamnine, stare med 66 in 1,6 milijoni let. Mnogo starejše kamnine, ki so nastajale v morju pred pribliľno 400 milijoni let, so razširjene le na območju Sotine in Rdečega brega. Pripadajo filitoidnim skrilavcem. Danes izdanjajo iz mehkejših terciarnih sedimentov in oblikujejo najbolj strma pobočja severozahodnega dela Goričkega.

Nastanku starih metamorfnih filitoidnih skrilavcev je v geološki zgodovini Goričkega sledilo daljše kopno obdobje. Šele na koncu oligocena, torej pred pribliľno 23 milijoni let, se je ozemlje pogreznilo in od vzhoda ga je zalilo Panonsko morje. Kopen je ostal le skrajni severozahodni del. Morje je prekrivalo ozemlje nadaljnjih 18 milijonov let.

V pliocenu so prvotni morski sedimenti (prodi, peski in gline, iz katerih so nastali peščenjak, peščeni glinavec, glinavec) postajali vedno bolj sladkovodni. Panonsko morje se je zaradi dvigovanja ozemlja pomikalo vedno bolj proti vzhodu.

V zgornjem pliocenu, torej pred pribliľno 1,6 milijoni let pa je v bliľini Klöcha v Avstriji pričel bruhati vulkan. Posledice njegove aktivnosti so opazne tudi v Gradu na Goričkem, kjer se v deloma sprijetih plasteh kremenovega rečnega proda, peska, laporja in gline pojavljajo plasti bazaltnega tufa in tufita, medtem ko se jugozahodno od Kaniľe pojavlja črno siv bazalt. V preteklosti so bile te kamnine uporabljene kot gradbeni material. Danes pa so zaradi olivinovih nodul zanimive predvsem iz mineraloškega vidika, saj predstavlja nahajališče v Gradu njihovo edino slovensko nahajališče.

Nadalje pa je vse od holocena do danes območje zaznamovala t.i. akumulacija sedimentnega materiala.

V preteklosti je bilo Goričko znano tudi po glini, vendar pa stara obrt lončarstva in ročnega opekarstva danes ľe izumira. Tudi ľganje apna iz marmorja in apnenca ekonomsko gledano danes ni več zanimivo.

Povzeto po:
Činč Juhant, B. & Planjšek, M. 2002. O geologiji Pomurja in Goričkega. Narava Slovenije. Mura in Prekmurje, Prirodoslovni muzej, Ljubljana.

Mojca Bedjanič,2008. Geološki zakladi Krajinskega parka Goričko