Goričko je prepredeno s potoki in veliko jih je na srečo ostalo nereguliranih, v naravnem ali polnaravnem stanju. Struge so globoko vrezane ali vkopane v peskasto podlago in zasenčene z bujno lesno zarastjo.

Kraljica goričkih potokov je vidra, ki najde v potokih in ob njih primerna zatočišča, dovolj hrane in zdravo okolje. Razširjena je praktično ob vseh goričkih potokih.

Obrasli potoki, S.Dešnik

Vidra (Lutra lutra), M. Hönigsfeld

Struga goričkega potoka, S. Dešnik

Pod kamni v večini voda še najdemo potočnega raka jelševca, pogosta pa je tudi ogrožena vrsta medicinske pijavke. Od pomembnih vodnih vrst je vredno omeniti še vzhodnega potočnega piškurja in ribo pezdirk.

Povsod, kjer je dovolj vode, srečamo tudi dvoživke iz vrst krastač, urhov in pupkov. Ob gozdnih potokih je pogost rumeno-črni močerad. Ob večjih vodah se med trstičevjem skriva belouška, ki se hrani z vodnimi prebivalci. Nad vodami pa se spreletavajo številne žuželke, katerih ličinke se razvijejo v vodi. Najbolj opazni so kačji pastirji. Med njimi je pogost veliki studenčar, medtem ko so kačji potočnik, stasiti in pasasti kamenjak manj pogosti. Na Goričkem leta kar 44 vrst kačjih pastirjev.

Močerad (Salamander salamandra), G.Planinc

Stasiti kamenjak, (Sympetrum depressiusculum), M.Bedjanič

Čapljica ( Ixobrychus minutus)

Za obvodni prostor so značilne tudi ptice predvsem trstnice, pobrežniki in ogrožena čapljica.

Jezera

Jezera na Goričkem so bila zgrajena z zajezitvijo potokov, narava jih je z leti osvojila in spremenila v življenjski prostor premnogim vrstam.

Ob Ledavskem jezeru je po podatkih ornitologov še precej gnezdečih bičjih trstnic, pa tudi vse tri vrste cvrčalcev, ki jih poznamo v Sloveniji: rečni in trstni cvrčalec ter kobiličar. Ob selitvah se po podatkih ornitologov pojavi do 22 vrst pobrežnikov ter močno ogrožena čapljica. Sicer pa je na Goričkem pogosto v gosteh tudi bela štorklja.

Ledavsko jezero, S.Dešnik

Bukovniško jezero

Hodoško jezero