Neposredni nadzor v Krajinskem parku Goričko

Z namenom ohranjanja narave oziroma varovanja biotske pestrosti in kulturne krajne je bilo leta 2003 Goričko z uredbo Vlade RS razglašeno za zavarovano območje narave - Krajinski park Goričko (UL RS, št. 101/2003). Leta 2004 je vlada s sklepom ustanovila Javni zavod Krajinski park Goričko (UL RS, št. 3/2004) in ga določila za upravljavca območja krajinskega parka. Vlada je v 14. členu Uredbe o Krajinskem parku Goričko in v 4. členu Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Goričko, dodelila javnemu zavodu javno pooblastilo za izvajanje neposrednega nadzora v Krajinskem parku Goričko.

Kaj je neposredni nadzor v naravi?

Neposredni nadzor v naravi je nadzor nad spoštovanjem prepovedi določenih z Zakonom o ohranjanju narave (UL RS, št. 96/2004 - ZON-C in 46/2014) (v nadaljevanju ZON) ter na njegovi podlagi izdanih predpisov.

Neposredni nadzor poleg inšpektorjev izvajajo tudi naravovarstveni (155. člen ZON) in prostovoljni nadzorniki (159. člen ZON), ki so za to posebej usposobljeni in imajo pooblastilo ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

Vsebina neposrednega nadzora v naravi je določena v 155. člen ZON.

Organizacija izvajanja neposrednega nadzora

V zavarovanih območjih narave neposredni nadzor zagotavljajo upravljavci zavarovanega območja (156. člen ZON). Ministrstvo predpiše načine in pogoje za organizacijsko, vsebinsko ter teritorialno usklajeno izvajanje naravovarstvenega nadzora (156. člen ZON).

Izvajalec neposrednega nadzora v Krajinskem parku Goričko je Javni zavod Krajinski park Goričko. Organizacijo nadzorne službe določa 44. člen Statuta Javnega zavoda Krajinski park Goričko (UL RS št. 6/2005).

Zakonske osnove neposrednega nadzora v Krajinskem parku Goričko

• Neposredni nadzor na območju Krajinskega parka Goričko se izvaja na podlagi
• Zakona o ohranjanju narave (UL RS, št. 56/1999, 31/2000, 119/2002, 22/2003, 41/2004, 96/2004, 46/2014),
• Uredbe o varstvu samoniklih gliv (UL RS, št. 57/1998, 56/1999 – ZON, 41/2004 – ZVO-1 in 58/2011),
• Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (UL RS, št. 58/2011)
• Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (UL RS št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09  in 15/14),
• Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (UL RS št. št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 32/2008 – odl. US, 96/2008, 36/2009, 102/2011, 15/2014 in 64/2016),
• Uredbe o Krajinskem parku Goričko (UL RS, št. 101/2003),
• Sklep vlade o ustanovitvi Javnega zavoda Krajinski park Goričko (UL RS, št.: 3/2004 in sprememba Sklepa UL RS 50/2005),
• Statut Javnega zavoda Krajinski park Goričko (UL RS št. 6/2005).
• Sprememba Stauta Javnega zavoda Krajinski park Goričko 2016 - tukaj.

Naloge in pristojnosti naravovarstvenih nadzornikov

Naloge neposrednega nadzora opravljajo naravovarstveni nadzorniki, ki so za to delo posebej usposobljeni in imajo pooblastilo po ZON_u in opravljen preizkus znanja  za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku  
Naravovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo. Razen vodenja prekrškovnih postopkov lahko neposredni nadzor opravljajo tudi prostovoljni nadzorniki, ki imajo opravljen izpit za prostovoljne nadzornike in pogodbo z Javnim zavodom Krajinski park Goričko  

Naloge neposrednega nadzora so:

• neposredno spremljanje stanja na območju Krajinskega parka Goričko,
• nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov prepisanih z zakonskimi akti, naravovarstvenimi soglasji, dovoljenji za poseg v naravo in drugo,
• ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah iz Zakona o ohranjanju narave in njegovi podlagi sprejetih predpisov,
• opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi možnosti storitve prekrška,
• nadzorniki so dolžni ob vsakem času (tudi izven delovnega časa) preprečevati prekrške po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila,
• nadzorniki so dolžni ob vsakem času (tudi izven delovnega časa) preprečevati prekrške po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila,
• o sumu kaznivega dejanja mora naravovarstveni nadzornik takoj obvestiti policijo, navesti vsa znana dejstva in dokaze ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.

Pristojnosti naravovarstvenega nadzornika (na podlagi ZON_a in na njegovi podlagi sprejetih predpisov):

• naravovarstveni nadzornik ima pravico od osebe, ki ne spoštuje določb tega zakona, zahtevati in dobiti na vpogled osebno izkaznico ali javno listino, s katero se dokazuje istovetnost te osebe,
• naravovarstveni nadzornik lahko tudi fotodokumentira potek kršitve in kršilca pri storitvi prekrška,
• naravovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog neposrednega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških iz tega zakona,
• če naravovarstveni nadzornik pri izvajanju neposrednega nadzora po tem zakonu naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije,
• izjave naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo glede dejanj, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v postopku inšpekcijskega nadzora lahko štejejo za dokaz, pridobljen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je za vodenje inšpekcijskega postopka to potrebno,
• naravovarstveni nadzornik lahko po ZON_u (161. člen) zaseže predmete, ki so uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z zakonom o prekrških,
• naravovarstveni nadzornik ima pri izvajanju nadzora vožnje v naravnem okolju in v zavarovanih območjih pooblastilo:
  • ustaviti voznika vozila na motorni pogon, ki vozi v nasprotju z določbami Zakona o ohranjanju narave ali akta o zavarovanju;
  • zahtevati od voznika vozila na motorni pogon vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje oziroma listino, izdano v skladu s petim odstavkom 28. č člena Zakona o ohranjanju narave, oziroma listino, s katero ugotovi istovetnost voznika. Voznik mora izročiti naravovarstvenemu nadzorniku zahtevane listine na vpogled,

V skladu z 153. a členom ZON lahko naravovarstveni nadzornik, zaseže vozniku vozilo na motorni pogon, če je:

• vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju, na katerem je vožnja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja;
•  bil kot voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek iz 5. točke prvega odstavka 161. člena tega zakon (če vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča)

Zunanja podoba naravovarstvenega nadzornika

Nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo, ki jih določa Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (UL RS, št. 41/2015).