Netopirji

Netopirji so razširjeni po vsem svetu (razen na Antarktiki), zato ni čudno, da se spreletavajo tudi na območju Krajinskega parka Goričko. Pa ne le spreletavajo, tu imajo tudi kotišča, prezimovališča, počivališča in prehranjevalne habitate.

Na svetu je približno 1400 različnih vrst to pomeni, da je netopirjev kar 21 % od vseh znanih vrst sesalcev. V Sloveniji je bilo do zdaj potrjenih 31, na Goričkem je 16 (17) vrst. Netopirji se na Goričkem (ker ni jam) čez dan zadržujejo na podstrešjih cerkvenih ladij in zvonikov ter v zapuščenih hišah in kleteh, najdemo jih tudi pod opaži ali celo v kakšnih stenskih razpokah.

Vrste, ki so vezane na gozd pogosto za svoje počivališče izberejo dupla v drevesih, izbereje tudi narejen netopirnice. Samice navadnih netopirjev, poznih netopirjev, sivih uhatih netopirjev in malih podkovnjakov se poleti v gručah zadržujejo predvsem na podstrešjih kjer donosijo, skotijo in dojijo svojega mladička. Res je, netopirji so sesalci in samica se zelo potrudi, da poskrbi za edinega mladiča. Ti se skotijo v začetku julija in lahko letajo po treh do štirih tednih. Nato se morajo hitro naučiti skrbeti zase, da si nakopičijo dovolj maščobe, s katero preživijo zimo. To pomeni, da morajo znati dobro uporabljati eholokacijske klice, ki jim po odboju od predmetov, rastlin in živali, predstavijo nekakšno zvočno sliko okolja. Eholokacijske klice uporabljajo tudi za lov. Tako so natančni, da zlahka zaznajo tudi žuželke v velikosti komarjev. Žuželke, kot so vešče, nočni dvokrilci, tenčičarice in hrošči, predstavljajo večino njihovega plena, nekatere vrste pobirajo tudi pajke in gosenice. Ob mraku jih pogosto lahko opazujemo med lovom tudi v bližini hiš, nad vodno gladino, ob robu gozda, ob mejicah, v visokodebelnih sadovnjakih in na travnikih. Nekatere vrste lovijo tudi ob obcestnih svetilkah, ki privlačijo veliko žuželk, večina vrst pa se svetilkam izogiba.

Pravzaprav je prekomerno svetlobno onesnaževanje za netopirje zelo škodljivo. Veliko njihovega plena ob svetilkah pogine, ali pa jih netopirji preveč nalovijo. Dolgoročno to pomeni pomanjkanje hrane, ki lahko privede do popolnega izginotja netopirjev iz določenega območja. Zelo velik negativni vpliv na netopirje ima nočno osvetljevanje cerkva in ostalih zgradb v katerih se zadržujejo čez dan. Zaradi svetlobe izletavajo pozneje (tudi do nekaj ur) in zamudijo mrak ko je aktivnih največ žuželk zato uplenijo manj plena, kar dolgoročno privede do zmanjševanja števila netopirjev in celo do izginotja.

Zmanjševanje števila netopirjev ima velik negativni vpliv tudi za ljudi, saj le ti polovijo veliko žuželk in s tem mi porabimo precej manj fitofarmacevtskih sredstev.

Za prepoznavo letečih netopirjev uporabljamo ultrazvočni detektor, s katerim slišimo njihove nam neslišne ultrazvočne klice. Slišni so njihovi socialni klici, ki jih lahko slišimo kot kakšno tleskanje, cviljenje ali škrtanje. Paritvene klice uporabljajo samci na jesen, ko privabljajo netopirke.

Zimo preživijo v prezimovališčih in teh je kar nekaj na Goričkem. Tu res ni jam, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere kleti. V  teh se med drugimi pojavljajo mali podkovnjaki, sicer izredno redka vrsta na Goričkem, ali pa celo dolgokrili netopirji, ki so skoraj že izginili s severozahodnega obrobja Panonske nižine. Najpogostejši zimski gosti v kleteh so navadni netopirji. 

Netopirji zimo preživijo v globokem zimskem spanju (hibernacija) Njihova telesna temperatura se spusti le na nekaj stopinj nad okoliško in bitje srca se upočasni na le nekaj udarcev na minuto, v tem času se ne hranijo, ampak živijo na račun maščobnih zalog, ki so si jih nabrali čez poletje in jesen. V tem letnem času so netopirji najbolj občutljivi na kakršnokoli motnje, saj za prebujanje porabijo veliko energije (ki je pozimi ne morejo nadomestiti s hranjenjem), ki jim spomladi zmanjka še preden se zbudijo (poginejo).

Veliko netopirskih zatočišč, ki so nujna za preživetje netopirjev je v stavbah. Največje in najpomembnejše zatočišče na območju Krajinskega parka Goričko je v grajskih kleteh gradu pri Gradu, ki je ena od dveh stavb v Sloveniji, kjer se netopirji zadržujejo skozi celo leto. Naša dolžnost je, da jih ohranjamo. Kako bi se sicer drugače ponoči spraševali, kaj nam prhuta nad glavami. Ne nazadnje pa so vse v Slovenji živeče vrste netopirjev z Zakonom zavarovane in zato je brez ustreznih dovoljenj prepovedno posegati v te zgradbe.

Zabeležene in pričakovane vrste netopirjev na območju Krajinskega parka Goričko:

1. Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)*
2. Myotis myotis (Myotis myotis)*
3. Velikouhi (Myotis bechsteinii)*
4. Resasti netopir (Myotis nattereri)
5. Obvodni netopir (Myotis daubentonii)
6. Vejcati netopir (Myotis emarginatus)
7. Brkati (Myotis mystacinus)
8. Mali netopir (Pipistrellus pipistrellus)
9. Drobni netopir (Pipistrellus pygmaeus)
10. Belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii)
11. Pozni netopir (Eptesicus serotinus)
12. Navadni mračnik (Nyctalus noctula) 
13. Gozdni maračnik (Nyctalus leisleri) 
14. Rjavi uhati netopir (Plecotus auritus)
15. Sivi uhati netopir (Plecotus austriacus) 
16. Širokouhi netopir (Barbastella barbastellus)*
17. Dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii)*

* Kvalifikacijske vrste netopirjev za Natura 2000 območje Goričko.

Za dodatne informacije o netopirjih,  (tudi v primeru če ga najdeta doma, ali če naletite na poškodovanega netopirja) se lahko obrnete na Javni zavod Krajinski park Goričko ali na Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, ki jih dobite na NETOPIROFONU (068 650 090)