Zakaj Krajinski park Goričko?

Goričko je bilo dolga leta pozabljena pokrajina, slovenska zavest o Prekmurju se je ustavila ob Muri in rodovitni ravnini ob njej. Tok dogodkov je bil tod počasnejši, zaradi izoliranosti in železne zavese je ostalo otok sredi pokrajin, ki so drugačne - podobni sta le Raab v Avstriji in Őrség na Madžarskem, kjer naravo še čuvajo.

Goričko ni doživelo grobih in nasilnih sprememb, zato pa je ostalo kulturna krajina v najbolj žlahtnem pomenu besede - pestrost je delo človeških rok. In tu je vrsta posebnosti: Svet slovenskih najmlajših in obenem zelo starih paleozojskih kamnin, pa tudi vulkanskih kot posledica izbruha vulkana pred 1,6 milijona leti. Podnebje, ki daje najmanj padavin v Sloveniji. Biološko najbolj srednjeevropska pokrajina, kjer skoraj ni čutiti dinarskih, mediteranskih in alpskih vplivov. Sonaravno bivanje, pestrost kmetijskih kultur in vzdržen odnos do narave. Ravnovesje narave in človeka. Lepa mokrišča in mokrotni travniki ob nereguliranih potokih. Ptice, drugod po Sloveniji redke, so zaradi zdrave narave sorazmerno številne - naštetih je kar 174 vrst, od tega tri mednarodno zelo pomembne. Tod živi množica dvoživk, potočnih piškurjev in potočnih rakov, tudi vidra, med preštevilno divjadjo, ki dela škodo na poljih, tri redke vrste netopirjev in številni mali sesalci. Zdravi gozdovi ponujajo množico gob, uspeva približno tisoč vrst praprotnic in semenk, kar je tretjina vseh slovenskih vrst, pa tudi okrog 100 vrst z Rdečega seznama Slovenije, seznama redkih in ogroženih rastlinskih vrst.

Zakaj torej park?

Zato, ker je Goričko otok sredi drugačnih pokrajin, zato je nekaj posebnega. In to je potrebno izkoristiti: ljudje so znali naravo ohraniti zdravo in pisano. To jim mora zdaj, ko je v soseščini narava degradirana, osiromašena, obroditi sadove.

Park bo ohranjal zdravo naravo, pestrost travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina daje tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva starejših, rekreacije mlajših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Takšna pokrajina ponuja raznotero, posebno in zdravo hrano ter kakovostno bivalno okolje za sobivanje z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami in osebki, ki Goričkega še niso zapustili, zapustili pa so pokrajine okrog njega... Zato je Goričko svojevrsten Otok.