IME IN PRIIMEK UDELEŽENCA/KE: Natalija Pintarič

E-MAIL: pintaric.natalija@gmail.com

ŠOLA, NASLOV: OŠ Tišina, Tišina 4b, 9251 Tišina

RAZRED in ŠT. OTROK: (Napišite vse razrede, oddelke posebej, ki sodelujejo v projektnem mesecu): 3.A, 13 otrok

Pozdravljeni!

Smo skoraj pri koncu. Ostal nam je le še zadnji sklop, ki ga bomo naredili po počitnicah.

Moram povedati, da so otroci vlogo ilustratorja sprejeli z navdušenjem in z vso odgovornostjo. K delu vedno zelo radi pristopijo, lahko bi rekla, da  je to že skorajda del našega vsakdanjika. Knjigo z različnimi tehnikami izvirno in domiselno ilustrativno bogatijo. Razen tega  pripravljamo tudi različne izdelke za razstavo: izdelujemo gobe, gozdne živali, kaširamo drevesne veje, izdelujemo plakate, pripovedujemo in poslušamo različne zgodbice o gozdu, gozdnih živalih, ki jih pripovedujejo otroci. Sami so jih izvedeli od staršev ali starih staršev. Z veliko vnemo pa iščemo rešitve, ki bi pomagale gozdnim rastlinam in živalim.

Delo poteka individualno, v dvojicah in v skupinah. S takim delom učenci vzpostavljajo odnose ustvarjalnega sodelovanja. Medpredmetna povezanost je pri takem delu še bolj prisotna. V vseh fazah in ravneh naših aktivnosti pa smo si zastavili in oblikovali tudi cilje, ki jih uspešno osvajamo.

Nastajajo tudi priprave za delavnico s starši. Upam, da bodo tudi starši s svojimi idejami dopolnili naš projekt in ga s tem tudi obogatili.

Naše delo v tem projektu je le kamenček v mozaiku, ki ga sestavljamo vsi, ki smo v projektu prisotni. Prepričani smo, da  bodo naši prispevki dragoceni in mogoče že izhodišče za delo naprej.

IME IN PRIIMEK UDELEŽENCA/KE: IRENA KUTOŠ

E-MAIL: irena.kutos@gmail.com

ŠOLA, NASLOV: OŠ TIŠINA, Tišina 4 b, 9251 Tišina

RAZRED in ŠT. OTROK: (Napišite vse razrede, oddelke posebej, ki sodelujejo v projektnem mesecu): 3.b (14 otrok)

Sama vsebina pravljice je otroke zelo navdušila. Ideja, da  otroci sami ilustrirajo knjigo in se vpišejo v knjigo kot ilustratorji, jih je še posebej motivirala. Poseben čar  so pravljici dali gozdni škrati. Otroške misli so kar burkale od idej, ko so si predstavljali, kakšni bi naj bili gozdni škratki in kakšne naloge imajo v gozdu. Zanimivo je bilo, da je kar nekaj otrok reklo, da so v otroštvu srečali škratke. Znali so jih celo opisati. Povsem so se prepustili domišljiji. Ob poslušanju pravljice se je razvijala ekološka zavest, ljubezen do narave in vsega lepega v njej. Ob branju so spoznali vrste gob, ki so jih pred branjem zelo malo poznali. V šolo so prinesli knjige, v katerih so doma našli gobe omenjene v pravljici. Otroci so ustvarjali tudi s starši in nastale so čudovite gobe iz različnih materialov. Pravljica je tudi odlično sovpadala z jesenskim časom in naravoslovnim dnem, ki smo ga preživeli v Fuks grabi, v Korovcih. Otroci so na jesenske spremembe postali še bolj pozorni, v gozdu pa so navdušeno iskali gobe ter prepoznavali drevesa.
Posebej  bi pohvalila vključitev porabskega narečja. Otroci neizmerno uživajo ob poslušanju zgodbice v narečju. Včasih  me prosijo, da jim pravljico v narečju večkrat preberem. Vsak dan po branju zapojemo tudi kakšno pesmico o gozdu in škratih. V načrtu imamo še eno delavnico s starši, ki jo bomo izvedli v prihodnjih dneh.