portal cerkve Sv. Martina, Domanjševci

Na območju Goričkega so sledi bivanja znane že iz prazgodovinskih obdobij, antike in zgodnjega srednjega veka. V 9. stoletju so tod prevladovali slovanski predniki pod vladavino knezov Pribine in Koclja, okrog leta 900 pa so razvoj zavrli vdori Ogrov, ki so izoblikovali t. i. mejni pas. Ponovna kolonizacija pa je spet potekala od konca 11. do 14. stoletja. V tem času so nastali tudi starejši kulturni spomeniki.

Današnja pokopališka cerkev Sv. Martina v Domanjševcih velja za najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju, nastala je malo pred sredo 13. stoletja. Izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva je tudi rotunda v Selu, nastala v sredini 13. stoletja. Odmevi gotske stavbarske prakse, ki na območju Goričkega niso zamrli še skozi 15. in 16. stoletje, se kažejo na cerkvah pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Boreči. Po času gotike je nastopilo obdobje turške nevarnosti, ki je tudi ta del ogrožala skoraj dvesto let, vse od 15. do 17. stoletja. Takrat je bila večina moči usmerjena v obrambo, pozneje pa je razvoj zajel trge in mesta zunaj Goričkega.

Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je doživela močno urbano rast predvsem Murska Sobota, mejnik v razvoju in prepoznavnosti pa seveda predstavlja čas po letu 1919, ko je bil prekmurski del skupaj z Goričkim vnovič združen z matično slovensko domovino.

Danes največ obiskovalcev pritegneta eden največjih gradov na Slovenskem, grad pri Gradu, in cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini.

Grajsko poslopje pri Gradu (nekdanja Gornja Lendava) je prvič omenjeno leta 1208, v stoletjih je dobil značilno mnogokotno obliko, v njem pa se kažejo romanske, poznogotske, renesančne in baročne značilnosti. Zaradi umeščenosti, zgodovinske vloge, zasnove in velikosti bo grad upravno-strokovni center mednarodnega Krajinskega parka Goričko-Örség-Raab s spremljajočimi dejavnostmi.

Župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, daleč vidna po okroglem stolpu, je nastala tako, da je starejšo, v jedru romansko in v 14. stoletju gotizirano cerkvico sloviti arhitekt Jože Plečnik v 30. letih kot vhodno lopo vključil v novo celoto. Tako je nastala ena najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem.

rotunda Selo	Sv. Ana, Boreča	grad Grad, nekoč Gornja Lendava
cerkev Gospodovega vnebovhoda, Bogojina	cerkev Sv. Trojice, Gornji Petrovci	cerkev Sv. Trojice, Gornji Petrovci